Poleti se pogosto pojavi isto vprašanje: ali je zaščitni faktor 50 res potreben ali zadostuje že SPF 30? Odgovor ni odvisen le od številke na embalaži, temveč predvsem od tega, koliko kreme dejansko nanesemo in kako pogosto jo obnavljamo.
Dermatologi opozarjajo, da je največja napaka prepričanje, da visoka številka sama po sebi zagotavlja popolno zaščito. Če izdelek nanesemo v premajhni količini ali ga čez dan ne obnovimo, je dejanska zaščita bistveno nižja od pričakovane.
Zagorela koža ni znak zdravja
Čeprav mnogi porjavelo polt še vedno povezujejo z zdravjem in dobrim videzom, gre v resnici za obrambni odziv kože na poškodbe, ki jih povzroča ultravijolično sevanje. Pretirano izpostavljanje soncu pospešuje razgradnjo kolagena, spodbuja nastanek pigmentnih madežev in povečuje tveganje za razvoj kožnega raka.
Strokovnjaki zato priporočajo, da zaščita pred soncem postane del vsakodnevne rutine in ne le priprava na obisk plaže.
Je SPF 50 res toliko boljši od SPF 30?
Razlika med zaščitnima faktorjema je večja, kot si marsikdo predstavlja. SPF 30 sicer nudi visoko stopnjo zaščite, vendar SPF 50 prepušča še manj ultravijoličnih žarkov in zagotavlja dodatno varnost, zlasti pri ljudeh s svetlejšo poltjo ali pri daljšem zadrževanju na prostem.
Pomembno je tudi preveriti, ali izdelek nudi zaščito širokega spektra, kar pomeni zaščito pred žarki UVA in UVB. Prvi so povezani predvsem s prezgodnjim staranjem kože, drugi pa z opeklinami in poškodbami DNK.
Koliko kreme je dovolj?
Po ocenah dermatologov večina ljudi uporabi bistveno premalo zaščitnega sredstva. Za obraz in vrat naj bi odrasla oseba nanesla približno pol čajne žličke izdelka, kar ustreza priljubljenemu “pravilu dveh prstov” – količini, ki jo iztisnemo po dolžini kazalca in sredinca.
Za celotno telo je potrebna precej večja količina, približno dve jedilni žlici kreme. Če jo nanesemo manj, dejanska zaščita hitro pade pod vrednost, navedeno na embalaži.
Ponovni nanos je enako pomemben kot prvi
Zaščitni faktor ni namenjen enkratnemu nanosu zjutraj. Dermatologi priporočajo, da zaščito obnovimo približno vsaki dve uri, še posebej po plavanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo.
Pri sprejih je potrebna dodatna previdnost, saj jih uporabniki pogosto nanesejo premalo. Koža mora biti z izdelkom enakomerno prekrita, šele nato lahko pričakujemo ustrezno zaščito.
Ali potrebujemo SPF tudi pozimi?
Odgovor večine strokovnjakov je pritrdilen. Žarki UVA, ki pomembno prispevajo k staranju kože, so prisotni skozi vse leto in lahko prodirajo tudi skozi okensko steklo. Zato je zaščita priporočljiva tudi v hladnejših mesecih ali pri delu v svetlih notranjih prostorih z velikimi okni.
Čeprav je UV-indeks pomemben podatek, številni dermatologi opozarjajo, da nizke vrednosti še ne pomenijo popolne odsotnosti škodljivega sevanja. Poleg tega se razmere čez dan hitro spreminjajo, odboj svetlobe od vode, peska ali snega pa lahko izpostavljenost še poveča.
So ličila z zaščitnim faktorjem dovolj?
Pudri, tekoče podlage in dnevne kreme z dodanim zaščitnim faktorjem lahko predstavljajo koristno dopolnilo, vendar običajno niso zadostna zamenjava za namensko zaščito pred soncem. Večina ljudi jih namreč nanese v premajhni količini, da bi dosegla zaščito, navedeno na embalaži.
Najboljši pristop ostaja preprost: kot zadnji korak jutranje nege nanesite kakovosten izdelek z zaščitnim faktorjem, nato pa po želji uporabite ličila. Za dodatno zaščito poskrbijo še senca, sončna očala, pokrivala in oblačila, ki prekrijejo izpostavljene dele telesa.
