V oblačnih gozdovih bolivijske pokrajine Yungas so znanstveniki opisali novo vrsto divje mačke, Leopardus tilcayo. Genomska analiza je pokazala, da se je njena razvojna veja od sorodnih južnoameriških mačk ločila pred približno 1,4 milijona let. Gre za prvo novo živečo vrsto divje mačke, ki jo je znanost formalno opisala po več kot stoletju.
Žival so domačini v bolivijskih Andih poznali pod imenom tilcayo, znanstvena razvrstitev pa je dolgo ni obravnavala kot samostojne vrste. Raziskovalce je na nenavadno majhno, lisasto mačko opozorilo zatočišče za prostoživeče živali v Yungasu, kjer je živel samec, ki je bil sprva uvrščen med druge tigraste mačke.
Nova vrsta pripada rodu Leopardus, v katerem so manjše južnoameriške divje mačke. Ima svetlo rjavo dlako s temnimi lisami, po velikosti pa je manjša od povprečne domače mačke. Njeno razširjenost zunaj bolivijskih Yungasov bodo morali raziskovalci še preveriti.
Genomi in muzejski primerki razjasnili sorodstvo
V raziskavi, objavljeni v reviji Current Biology, je mednarodna skupina pod vodstvom Jonasa Lescroarta analizirala genome 38 mačk, med njimi 26 tigrih mačk iz različnih delov Južne in Srednje Amerike. Uporabili so tudi DNK iz kož in kosti, shranjenih v muzejskih zbirkah.
Analiza je pokazala, da tigre mačke v Južni Ameriki niso ena sama skupina, kot se je dolgo domnevalo, temveč jih je treba razvrstiti v pet samostojnih vrst. Poleg Leopardus tilcayo so raziskovalci potrdili tudi samostojnost več drugih populacij, ki so bile prej združene pod širšimi imeni.
Ime tilcayo so izbrali po domačem poimenovanju živali v bolivijskih gorskih gozdovih. To je pomembno tudi zato, ker je bila mačka v tamkajšnjem okolju očitno znana že dolgo pred znanstvenim opisom.
Novo ime še ne pomeni tudi varne prihodnosti
Raziskovalci o številčnosti, prehrani in vedenju nove vrste za zdaj vedo malo. Njeno znano območje je omejeno na gozdove Yungas, ki jih ogrožajo krčenje gozdov, širjenje kmetijskih površin in rudarjenje zlata.
Z jasnejšo razmejitvijo vrst bodo lahko strokovnjaki vsako od njih posebej ocenili tudi glede ogroženosti. Populacija, ki je bila prej obravnavana kot del širše razširjene vrste, je lahko v resnici precej manj številčna in zato bolj ranljiva.
