V Slovenijo se je leta 2025 priselilo 30.854 prebivalcev, odselilo pa 22.335. Selitveni prirast je znašal 8.519 oseb, kar je za 26 odstotkov manj kot leto prej, kažejo končni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Na SURS pojasnjujejo, da se je v primerjavi z letom 2024 število priselitev zmanjšalo za sedem odstotkov, medtem ko se je število odselitev povečalo za štiri odstotke. “Selitveni prirast je bil za 26 odstotkov nižji kot leto prej: priselilo se je 8.519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo,” so navedli.
Med slovenskimi državljani je selitveni prirast ostal negativen
Lani se je v Slovenijo priselilo 3.950 državljanov Slovenije, odselilo pa se jih je 4.928. Na statističnem uradu ob tem ugotavljajo, da je bil pri slovenskih državljanih selitveni prirast tudi lani negativen.
Povsem drugačna je bila slika pri tujih državljanih. “Selitveni prirast tujih državljanov je bil 27. leto zapored pozitiven: lani se jih je v Slovenijo priselilo 9.500 več, kot se jih je iz nje odselilo,” poudarjajo na SURS.
Dodajajo, da so k pozitivnemu prirastu največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine. “V Slovenijo se jih je priselilo 2.000 več, kot se jih je iz nje odselilo,” navajajo.
Največ priseljenih iz Bosne in Hercegovine, največ slovenskih povratnikov iz Avstrije
Po podatkih SURS sta bili med slovenskimi državljani najpogostejši državi prejšnjega prebivališča Avstrija in Nemčija, sledile so Hrvaška, Švica in Italija.
Pri tujih državljanih je bila daleč najpogostejša država prejšnjega prebivališča Bosna in Hercegovina, od koder je prišlo približno 30 odstotkov vseh priseljenih tujcev. Med pomembnejšimi državami izvora so bili še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Ukrajina.
Med odseljenimi slovenskimi državljani jih je največ odšlo v Avstrijo, sledile so Nemčija, Hrvaška in Italija. Tuji državljani pa so se iz Slovenije najpogosteje selili v Bosno in Hercegovino, Kosovo ter Srbijo.
Manj tudi notranjih selitev
Na SURS so zabeležili 106.840 notranjih selitev, kar pomeni štiri odstotke manj kot leto prej.
“Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina, 81 odstotkov, preselila v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine,” so zapisali.
Spremembo prebivališča je prijavilo približno 86.000 državljanov Slovenije in 21.000 tujih državljanov. Povprečna starost notranjih selivcev je znašala 35,6 leta, skoraj polovica pa jih je bila stara med 20 in 39 let.
Na statističnem uradu še ugotavljajo, da so tujci tudi lani ostali bolj mobilni od slovenskih državljanov. “Med tujci se je najmanj enkrat selil povprečno vsak enajsti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti,” navajajo.
Poleg tega so evidentirali še 43.893 sprememb prebivališča znotraj istega naselja, ki se statistično ne štejejo med selitve. Največ jih je bilo v Ljubljani, kjer se je znotraj mesta najmanj enkrat preselilo 14.388 prebivalcev, sledil je Maribor s 4.988 takšnimi spremembami prebivališča.
Na SURS napovedujejo, da bodo podatki o socialno-ekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev objavljeni 17. decembra letos.
