Skoraj 94 odstotkov udeležencev je zavrnilo odlok, a zaradi prenizke volilne udeležbe zavrnitveni kvorum ni bil dosežen
Ljubljanski referendum o parkirnem odloku ni uspel, saj kljub prepričljivi podpori nasprotnikov odloka ni bil dosežen zakonsko določen zavrnitveni kvorum. Po poročanju RTV Slovenija je bila volilna udeležba okoli 19-odstotna, proti odloku pa je glasovalo skoraj 94 odstotkov volivcev, ki so se udeležili glasovanja.
Za uspeh referenduma bi morala proti odloku glasovati večina udeležencev referenduma, hkrati pa bi moralo nasprotovanje izraziti najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Ob približno 227.000 volilnih upravičencih bi to pomenilo okoli 45.500 glasov proti.
Po neuradnih izidih je za odlok glasovalo 2.592 volivcev oziroma 6,04 odstotka, proti pa 40.324 oziroma 93,96 odstotka. Kot poroča RTV Slovenija, občinska volilna komisija pričakuje še glasove z enega volišča in po pošti, vendar ti izida ne bodo več spremenili.
Nezadovoljstvo pobudnikov ostaja
Pobudnik referenduma, predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Klemen Fajs, je po objavi rezultatov poudaril, da glasovanje zanje ne pomeni konca prizadevanj.
“Današnji rezultat ni konec naše zgodbe. Referendum nikoli ni bil naš edini cilj. Bil je začetek. Začetek prebujanja Ljubljane,” je zapisal in dodal, da želijo v prihodnje doseči odločanje občanov tudi o drugih pomembnih projektih, med njimi o kanalu C0, parkirni hiši pod tržnico in sežigalnici.
Kritični so bili tudi v Piratski stranki. Mestni svetnik Jasmin Feratović je ocenil, da referendum predstavlja jasno sporočilo občinski oblasti, čeprav zavrnitveni kvorum ni bil dosežen. Po njegovih besedah je k izidu prispevalo tudi ravnanje Mestne občine Ljubljana ob umiku odloka med referendumskim postopkom.
Podoben odziv je prišel iz Levice, kjer menijo, da je glasovanje pokazalo nezadovoljstvo dela Ljubljančanov z načinom urejanja prometa v prestolnici. Ocenili so, da bi morala občina več pozornosti nameniti javnemu potniškemu prometu in drugim oblikam trajnostne mobilnosti, ne pa širjenju plačljivega parkiranja.
Sporen umik odloka
Referendum se je nanašal na spremembe odloka o urejanju prometa, ki bi v mestnih soseskah uvedle plačljivo parkiranje ter dovolilnice za stanovalce. Mestni svet je odlok pozneje umaknil, pobudniki referenduma pa so vztrajali, da je bil takšen postopek pravno sporen.
Ljubljanski župan Zoran Janković je po umiku odloka poudarjal, da volivci odločajo o aktu, ki ne velja več. Ob tem je ocenil, da bo izvedba referenduma občino stala približno milijon evrov, sredstva pa bi po njegovem lahko namenili drugim projektom, kot so otroška igrišča, zasaditev dreves ali urbana oprema.
Tretji občinski referendum po letu 2000
Tokratno glasovanje je bilo tretji občinski referendum v Ljubljani po letu 2000 in prvi, ki je bil razpisan po obsežni akciji zbiranja podpisov občanov. Civilna iniciativa za Ljubljano je za razpis referenduma zbrala več kot 14.000 podpisov.
Na referendumu je lahko glasovalo več kot 227.000 volilnih upravičencev na 257 voliščih. Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili v četrtni skupnosti Golovec, najnižjo pa v četrtni skupnosti Rudnik. Kljub prepričljivi podpori nasprotnikov odloka pa zaradi prenizke udeležbe referendum ni dosegel zakonsko zahtevanega učinka.
