Vesoljski teleskop James Webb je v zelo zgodnjem vesolju zaznal nenavadno rdečo in izjemno svetlo točko, ki po lastnostih ne more biti običajna zvezda. Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom astrofizika Rohana Naiduja z MIT v študiji, objavljeni v reviji Nature, domneva, da gre za doslej še neopažen tip kozmičnega objekta: masivno črno luknjo, skrito v ogromnem in zelo gostem ovoju vodika.
Objekt so poimenovali MoM-BH*-1, njegovo svetlobo pa vidimo iz časa nekaj sto milijonov let po velikem poku. Takrat je bilo vesolje še v zgodnjem obdobju nastajanja prvih galaksij.
Na prvi pogled je vir svetlobe podoben velikanski zvezdi, veliki približno kot naš Osončje. Toda njegova svetlost je za zvezdo povsem neobičajna: raziskovalci ocenjujejo, da oddaja približno 100-milijardkrat več energije, kot jo lahko proizvede katera koli znana zvezda.
Energije ne more zagotavljati običajna zvezda
Ekipa, v kateri so sodelovali raziskovalci z MIT in drugih ustanov, objekta ni iskala načrtno. Odkrili so ga med pregledovanjem posnetkov Webbovega teleskopa v okviru raziskave najbolj oddaljenih galaksij.
Kot pojasnjujejo v objavi MIT, jih je presenetila predvsem kombinacija izjemne rdeče barve in svetlosti. Spekter svetlobe je pokazal tudi zelo močan tako imenovani Balmerjev prelom – značilnost, povezano z zelo gostim plinom. Svetloba objekta pod določenimi valovnimi dolžinami skoraj povsem izgine, zaznati pa je predvsem vodik in helij, brez jasnih sledov težjih elementov.
Raziskovalci so zato primerjali več možnih razlag. Po njihovem modelu bi lahko v središču objekta ležala črna luknja z maso približno 100.000 Sončevih mas, okoli nje pa bi bil izjemno gost plinast ovoj vodika.
Črna luknja bi ob požiranju snovi ustvarjala ogromne količine energije, plinasti ovoj pa bi navzven deloval podobno kot zvezdna atmosfera. Avtorji študije zato govorijo o “zvezdi črne luknje”, čeprav ne gre za zvezdo v običajnem pomenu besede. Gre za hipotezo, ki jo bodo morala potrditi nadaljnja opazovanja.
Bi lahko pojasnila skrivnostne rdeče točke?
Odkritje bi lahko pomagalo razložiti tudi uganko številnih majhnih rdečih točk, ki jih je Webb zaznal v podobah zgodnjega vesolja. Ti objekti se pojavljajo v velikem številu, vendar jih v bližnjem, današnjem vesolju skoraj ni.
MoM-BH*-1 je od večine teh točk precej svetlejši, zato je njegova posebnost lažje razvidna. Raziskovalci domnevajo, da bi bili lahko tudi nekateri drugi podobni viri pravzaprav črne luknje, obdane z gostim plinom, vendar manj izrazite in skrite v svojih matičnih galaksijah.
Če bo razlaga potrjena, bi lahko pomembno prispevala k razumevanju, kako so prve velike črne luknje v vesolju tako hitro zrasle. O tem, kako se hranijo supermasivne črne luknje, smo že pisali.
