Oseba, ki zavrne povabilo, ne odgovori takoj ali zgodaj zapusti druženje, ni nujno vzvišena in sebična. Morda zgolj varuje svoj čas in dobro počutje. Razlika med zdravo mejo in nespoštljivostjo pa je predvsem v načinu komunikacije.
Skrb zase niso le počitek, sproščujoča kopel in prost konec tedna. Pomeni tudi prepoznati, kdaj nimamo dovolj časa, energije ali zbranosti za dodatne obveznosti.
To drugim ni vedno všeč. Še posebej, če so bili vajeni, da smo vedno dosegljivi in pripravljeni ustreči. Zdrava meja lahko povzroči razočaranje, ne bi pa smela namenoma poniževati, kaznovati ali puščati drugih v negotovosti.
1. Povabilo zavrnejo brez dolgega opravičevanja
Nekateri ljudje ob vsaki zavrnitvi naštejejo več razlogov, ker se bojijo, da bo preprost “ne morem” zvenel nesramno. Dolga razlaga ni vedno potrebna.
Dovolj je, da se za povabilo zahvalimo in jasno povemo, da se dogodka ne bomo udeležili. Zavrnitev povabila ni zavrnitev človeka. Nihče nima neomejene količine časa, denarja in energije.
Drugače je pri dogovoru, ki smo ga že potrdili. Odpoved v zadnjem trenutku lahko drugemu povzroči težave, zato jo sporočimo čim prej in se zanjo opravičimo. Skrb zase ni dovoljenje za ponavljajočo se nezanesljivost.
2. Na sporočilo ne odgovorijo takoj
Telefon je ustvaril pričakovanje, da moramo biti ves čas dosegljivi. Prebrano sporočilo pa še ne pomeni, da ima človek v tistem trenutku dovolj časa ali zbranosti za odgovor.
Nekdo lahko utiša obvestila med delom, druženjem, počitkom ali preživljanjem časa z družino. To ni nujno ignoriranje, temveč način, kako ohraniti pozornost pri trenutni dejavnosti.
Pravica do odmora od telefona obstaja, čeprav je druga oseba videla, da je bilo sporočilo dostavljeno. Pri nujnih zadevah je najbolje poklicati, pri običajnih pogovorih pa odgovor praviloma lahko počaka.
Dolgotrajno izginjanje brez pojasnila je nekaj drugega. Če se to pogosto dogaja v tesnem odnosu, je smiseln pogovor o tem, kakšen način komunikacije ustreza obema.
3. Ne sodelujejo vedno v kratkih vljudnostnih pogovorih
Nekaterim ljudem kratki pogovori o vremenu, prometu ali koncu tedna pomagajo vzpostaviti stik. Drugi jih doživljajo kot naporne in imajo raje vsebinsko bolj usmerjene pogovore ali tišino.
Izogibanje takšnim pogovorom samo po sebi ni dokaz visoke čustvene inteligence. Raziskava psihologov Nicholasa Epleyja in Juliane Schroeder je pokazala celo, da ljudje pogosto podcenjujejo, kako prijeten je lahko kratek pogovor z neznancem.
Ni se treba vključiti v vsak pogovor, osnovna vljudnost pa ostaja pomembna. Kratek pozdrav ali prijazen odgovor ne zahteva dolgega druženja, drugi osebi pa sporoča, da je nismo namenoma prezrli.
4. Povedo naravnost, kaj potrebujejo
Neposrednost lahko zveni ostro, predvsem v okolju, kjer se pričakuje veliko namigovanja in olepševanja. Toda jasen stavek je pogosto prijaznejši od tihe zamere.
To pomeni povedati: “Danes potrebujem mir,” “Tega ne morem prevzeti” ali “Takšen način pogovora mi ne ustreza.” S tem drugi osebi ne prepuščamo ugibanja.
Neposrednost ni isto kot brezobzirnost. Besede lahko izberemo jasno, ne da bi človeka žalili ali razvrednotili. Če nekdo “iskrenost” uporablja kot opravičilo za poniževanje, ne postavlja zdrave meje, temveč se vede nespoštljivo.
5. Ne pojasnjujejo vsake svoje odločitve
Ljudje, ki so vajeni ugajati drugim, pogosto čutijo potrebo, da utemeljijo vsako zavrnitev, nakup, spremembo načrta ali odločitev o zasebnem življenju.
Pri pomembnih odločitvah, ki vplivajo na partnerja, družino ali sodelavce, je pogovor seveda potreben. Za povsem osebne izbire pa ni treba vedno pridobiti soglasja okolice.
Meja je lahko tudi stavek: “O tem ne želim govoriti.” To ne pomeni, da nekaj skrivamo. Pomeni, da sami odločamo, komu in kdaj bomo zaupali osebne informacije.
6. Družabni večer zapustijo prej zaradi spanja
Človek, ki se zgodaj poslovi, lahko hitro dobi oznako, da je dolgočasen ali da se noče družiti. V resnici morda zgolj ve, da bo pomanjkanje spanja naslednji dan drago plačal.
Večina odraslih potrebuje najmanj sedem ur spanja. Po podatkih ameriškega Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko je leta 2024 manj kot sedem ur na noč spalo 30,5 odstotka odraslih Američanov.
Odhod domov ob razumni uri ni žalitev gostitelja. Primerno je, da se poslovimo, zahvalimo za povabilo in ne pričakujemo, da bodo zaradi naše odločitve večer končali tudi drugi.
Skrb zase in obzirnost se ne izključujeta. Zdrava meja je jasna, pravočasna in spoštljiva. Če pa jo uporabljamo kot izgovor za neprestano odpovedovanje, ignoriranje in prelaganje posledic na druge, ne gre več za skrb zase.
