Otroci, ki so pri 12 letih že imeli pametni telefon, so pogosteje imeli premalo spanja, debelost in depresijo. Obsežna ameriška raziskava je pokazala povezavo, ne pa tudi dokaza, da je telefon neposredni povzročitelj težav.
Odločitev o prvem pametnem telefonu je za starše vse težja. Naprava omogoča hiter stik z otrokom, spremljanje njegove lokacije in lažjo organizacijo vsakdana, hkrati pa odpira dostop do družbenih omrežij, kratkih videoposnetkov, iger in neprekinjenega toka obvestil.
Nova raziskava kaže, da je pri odločitvi smiselno upoštevati tudi otrokovo zdravje. Lastništvo pametnega telefona pri 12 letih je bilo povezano z večjimi obeti za depresijo, debelost in nezadostno količino spanja.
V raziskavi je sodelovalo več kot 10.500 otrok
Raziskava, objavljena v reviji Pediatrics, je zajela 10.588 udeležencev ameriškega projekta Adolescent Brain Cognitive Development, ki spremlja razvoj otroških in mladostniških možganov.
Pri 12 letih je pametni telefon imelo 6.739 sodelujočih otrok, 3.849 pa ga ni imelo. Raziskovalci so upoštevali več demografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov, lastništvo drugih naprav, pubertetni razvoj ter stopnjo starševskega nadzora.
V primerjavi z vrstniki brez pametnega telefona so imeli njegovi lastniki:
- 31 odstotkov višje obete za depresijo,
- 40 odstotkov višje obete za debelost,
- 62 odstotkov višje obete za premalo spanja.
Pri vsakem letu zgodnejše pridobitve telefona so bili obeti za debelost višji za 9 odstotkov, za premalo spanja pa za 8 odstotkov. Zgodnejša starost pridobitve v tej analizi ni bila statistično jasno povezana z depresijo, čeprav je bilo lastništvo telefona pri 12 letih povezano z vsemi 3 izidi.
Kaj lahko stoji za povezavami?
Pametni telefon lahko izrine čas za spanje, gibanje in neposredno druženje. Otrok ga lahko odnese v posteljo, kjer se načrtovanih nekaj minut hitro spremeni v uro pregledovanja vsebin. Obvestila lahko povzročajo dodatna prebujanja, zanimive ali čustveno vznemirljive objave pa otežijo umirjanje.
Povezava z debelostjo bi bila lahko povezana z manj gibanja, daljšim sedenjem in prehranjevanjem ob zaslonu. Telefon sam po sebi ne povzroča povečanja telesne teže, lahko pa postane del življenjskega vzorca, v katerem zmanjka časa za dejavnosti na prostem in urejen spanec.
Pri duševnem zdravju je slika še bolj zapletena. Družbena omrežja lahko okrepijo primerjanje z drugimi, izpostavljenost spletnemu nasilju in pritisk stalne dosegljivosti. Možna je tudi obratna smer: otrok, ki se že počuti osamljenega ali potrtega, lahko pogosteje išče družbo in razvedrilo na telefonu.
Raziskava zato ne dokazuje, da pametni telefon neposredno povzroči depresijo, debelost ali pomanjkanje spanja. Gre za statistične povezave, na katere lahko vplivajo tudi družinske okoliščine, otrokove navade in razlog, zaradi katerega je telefon sploh dobil.
Enotne “prave starosti” ni
Ameriška pediatrična akademija v najnovejših priporočilih ne določa ene starosti, pri kateri bi bil vsak otrok pripravljen na pametni telefon. Starši naj presodijo njegovo zrelost, sposobnost upoštevanja dogovorov, razumevanje spletne zasebnosti in dejansko potrebo po napravi.
Če otrok telefon potrebuje predvsem zaradi klicev, je lahko začasna rešitev osnovni mobilnik brez aplikacij ali ura z omejenim seznamom stikov.
Ko otrok dobi pametni telefon, je smiselno:
- določiti čas in prostore brez telefona,
- napravo ponoči polniti zunaj spalnice,
- omejiti nameščanje aplikacij in nakupe,
- vključiti časovne omejitve ter varnostne nastavitve,
- redno preverjati, kako uporaba vpliva na spanje, gibanje in razpoloženje,
- ista osnovna pravila upoštevati tudi odrasli.
Pomembnejše od vprašanja, ali je otrok dopolnil določeno starost, je vprašanje, ali je na napravo pripravljen – in ali so starši pripravljeni njeno uporabo dejavno spremljati.
