Izjemno ohranjen fosil kače iz časa dinozavrov je znanstvenikom omogočil doslej najpodrobnejšo rekonstrukcijo možganov zgodnjih kač. Odkritje kaže, da se njihova evolucija ni začela le v vodi ali pod zemljo, kot so domnevali doslej.
Fosil doslej neznane vrste Tametara mirim so odkrili v jugovzhodni Braziliji. Kača je živela pred približno 85 do 75 milijoni let, njena tridimenzionalno ohranjena lobanja pa je raziskovalcem ponudila redek pogled v živčni in čutilni sistem zgodnjih kač.
V raziskavi, objavljeni v reviji Nature, je mednarodna skupina uporabila visokoločljivo računalniško tomografijo. Z digitalnimi posnetki notranjosti lobanje so rekonstruirali obliko možganov, možganske živce in notranje uho, ne da bi pri tem poškodovali dragoceni fosil.
Po podatkih Univerze v Helsinkih gre za eno najbolje ohranjenih zgodnjih kač, kar so jih doslej našli. Raziskovalci poudarjajo, da obliko možganov pogosto močno določa okolje, v katerem žival živi, zato lahko njihova rekonstrukcija razkrije več kot same kosti.
Zgodnje kače niso sledile eni sami poti
Zgradba lobanje, oblika možganov in struktura kosti kažejo, da je bila Tametara mirim prilagojena kopanju in življenju pod zemljo. Imela je drugače oblikovane možganske predele in čutilne sisteme kot večina danes živečih kač.
Znanstveniki so njeno anatomijo primerjali z drugo kačo iz pozne krede, imenovano Dinilysia patagonica. Njeni možgani so bili izrazito drugačni in kažejo, da je žival živela predvsem na površju. V analizo so vključili tudi podatke več kot 100 sodobnih vrst kač.
Rezultati postavljajo pod vprašaj dolgoletno razpravo, ali so se prve kače razvile iz kopenskih živali, ki so začele kopati, ali iz plazilcev, prilagojenih vodi. Kaže, da enotnega odgovora ni. Različne zgodnje skupine so že pred približno 80 milijoni let živele pod zemljo, na površju in v morju.
Sodobne tehnologije tako omogočajo vpogled v svet, ki ga iz samih fosilnih kosti ne bi mogli rekonstruirati. Podobno znanstveniki iz starodavnih kamnin sestavljajo zgodovino drugih svetov – rover Perseverance je denimo na Marsu odkril 3,9 milijarde let star zapis silovitih trkov.
