Pes v dom ne prinese le družbe, temveč pogosto spremeni tudi vsakodnevni ritem njegovega lastnika. Redni sprehodi pomenijo več gibanja, skrb za žival vzpostavi rutino, bližina psa pa lahko zmanjša občutek osamljenosti. Raziskave lastništvo psa povezujejo celo z nekaterimi ugodnejšimi zdravstvenimi izidi, vendar le, če je odločitev premišljena in je lastnik pripravljen prevzeti dolgoročno odgovornost.
Vsakdo, ki razmišlja o psu, hitro opazi tudi manj prijetno stran: stroške hrane in veterinarske oskrbe, dlake po stanovanju, zgodnje jutranje sprehode ter prilagajanje dopustov in prostega časa. Pes lahko z nami živi več kot desetletje, zato ne gre za odločitev, ki bi jo smeli sprejeti samo zaradi prikupnega mladiča.
Kljub temu številni lastniki ugotovijo, da pes njihov vsakdan obogati na načine, ki jih pred njegovim prihodom niso pričakovali.
Več gibanja brez posebnega načrta vadbe
Najbolj očitna korist je več telesne dejavnosti. Pes mora ven ne glede na vreme, letni čas ali razpoloženje lastnika. Prav ta obveznost marsikoga spravi na noge tudi v dneh, ko bi sicer ostal doma.
Raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, je pokazala, da so bili lastniki psov približno štirikrat pogosteje telesno dejavni vsaj 150 minut na teden, kolikor priporočajo smernice. Prednost niso le daljši sprehodi, temveč tudi več krajših izhodov, igre in časa na prostem.
Novejša raziskava, objavljena leta 2024 v reviji PLOS One, je pokazala še, da je bila močnejša navezanost na psa povezana s pogostejšim sprehajanjem in več zmerne do intenzivne telesne dejavnosti. Pri tem pa raziskovalci opozarjajo, da samo lastništvo psa še ne zagotavlja aktivnejšega življenja. Nekateri lastniki namreč svoje pse sprehajajo le redko.
Manj osamljenosti in občutek, da nismo sami
Pes je prisoten tudi takrat, ko je hiša prazna in se ljudje okoli nas ukvarjajo s svojimi obveznostmi. Njegova bližina, odzivanje na glas in veselje ob vrnitvi domov lahko ustvarijo močan občutek povezanosti.
To je lahko posebej pomembno za ljudi, ki živijo sami, starejše ter tiste, ki delajo od doma. Pes seveda ne more nadomestiti odnosov z ljudmi, lahko pa ponudi družbo in zmanjša neprijetni občutek tišine oziroma osamljenosti.
O vplivu živali na počutje smo pisali tudi v prispevku Zakaj hišni ljubljenčki pri mnogih ljudeh zmanjšujejo občutek stresa in osamljenosti.
Pes pogosto pomaga navezovati nove stike
Sprehajanje psa lastnika redno pripelje med ljudi. Pogovor se lahko začne z vprašanjem o pasmi, starosti ali imenu psa, sčasoma pa se naključna srečanja razvijejo v poznanstva.
Pes je zato lahko nekakšen socialni most, zlasti za bolj zadržane ljudi, ki sicer težje začnejo pogovor z neznancem. Hkrati redni sprehodi pomagajo ustvariti večji občutek povezanosti s sosesko in njenimi prebivalci.
Včasih pes ne zmanjša osamljenosti samo s svojo navzočnostjo, temveč tudi tako, da človeka ponovno poveže z okolico.
Manj stresa in več prijetnih trenutkov
Božanje, igra in mirna bližina živali lahko pomagajo pri sproščanju. Raziskave odnosov med ljudmi in psi kažejo, da lahko pozitivna interakcija vpliva na telesni odziv na stres, čeprav učinki niso pri vseh ljudeh enaki.
Pes človeka tudi prisili, da vsaj za nekaj trenutkov prekine delo, odloži telefon in se osredotoči na dogajanje okoli sebe. Sprehod po napornem dnevu tako ni koristen le zaradi gibanja, temveč lahko pomeni tudi psihični odmik od težav.
To pa ne pomeni, da je pes zdravilo za tesnobo ali depresijo. Skrb za zahtevnega, bolnega ali vedenjsko težavnega psa je lahko tudi vir dodatnega stresa.
Kaj pa zdravje srca?
Metaanaliza desetih raziskav z več kot 3,8 milijona sodelujočimi, objavljena v reviji Ameriškega združenja za srce, je lastništvo psa povezala s 24 odstotkov manjšim tveganjem smrti zaradi vseh vzrokov. Pri smrti zaradi bolezni srca in ožilja je bilo ugotovljeno tveganje manjše za 31 odstotkov.
Rezultati so zanimivi, vendar jih je treba razlagati previdno. Večina vključenih raziskav je bila opazovalnih, zato ne dokazujejo, da je prav pes neposredno povzročil daljše življenje. Lastniki psov so lahko že sicer bolj dejavni, pogosteje hodijo na prosto ali živijo drugače od ljudi brez psa.
Najverjetnejša razlaga ugodnega vpliva je zato kombinacija več gibanja, družbe, rutine in lažjega obvladovanja stresa.
Red, odgovornost in jasnejša dnevna rutina
Psi najbolje delujejo ob predvidljivem urniku. Potrebujejo redno hranjenje, gibanje, nego, vzgojo in dovolj počitka. Lastnik zato pogosto začne bolje načrtovati tudi svoj dan.
Ta rutina je lahko še posebej dragocena za ljudi, ki težko ohranjajo dnevno strukturo. Pes jim daje razlog, da zjutraj vstanejo, zapustijo stanovanje in opravijo določene naloge tudi takrat, ko nimajo drugih obveznosti.
Otrokom lahko življenje s psom pomaga spoznavati skrb za drugo živo bitje, vendar mora glavna odgovornost vedno ostati na odraslih. Pes ne sme postati “otroška naloga”, na katero družina po nekaj tednih pozabi.
Pred odločitvijo je potreben iskren premislek
Koristi skupnega življenja s psom so največje, kadar njegove potrebe ustrezajo življenjskemu slogu lastnika. Zelo aktiven pes ne bo srečen ob človeku, ki se težko odpravi na sprehod, mirnejša starejša žival pa morda ne bo najboljša družba za nekoga, ki si želi tekaškega partnerja.
Pred prihodom psa je smiselno premisliti o stroških, velikosti stanovanja, delovnem času, dopustih, morebitnih alergijah in tem, kdo bo za žival skrbel ob bolezni ali drugih nepredvidenih dogodkih.
Pes lahko življenje naredi aktivnejše, bolj družabno in polno topline, vendar le, če ga sprejmemo kot družinskega člana in ne kot pripomoček za boljše počutje. Največja korist skupnega življenja namreč nastane prav iz odnosa, v katerem človek skrbi za psa, pes pa mu vsak dan vrača z zvestobo in bližino.
