Ponedeljek trening, torek glasbena šola, sreda jezikovni tečaj, četrtek še ena vadba, vmes pa šola, naloge in družinski opravki. Obšolske dejavnosti so za otroka lahko dragocena izkušnja, vendar tudi najbolj zanimiv krožek izgubi smisel, če za njim ostaneta samo še utrujenost in hitenje.
Ni univerzalnega števila dejavnosti, ki bi veljalo za vse otroke. Nekateri uživajo v polnem urniku in jim stik z vrstniki daje energijo, drugi pa po pouku potrebujejo precej več miru. Ključno vprašanje zato ni, koliko krožkov ima otrok, ampak kako se ob svojem ritmu počuti.
Otrok ne potrebuje urnika odraslega človeka. Potrebuje tudi čas brez cilja, ocenjevanja in organiziranih obveznosti.
Znaki, da je obveznosti morda preveč
Bodite pozorni, če otrok:
- se zjutraj težko zbuja, čeprav hodi dovolj zgodaj spat;
- je pogosto razdražljiv ali joka zaradi malenkosti;
- se brez pravega navdušenja odpravi tudi na dejavnost, ki jo je prej rad obiskoval;
- nima skoraj nobenega prostega popoldneva;
- naloge in učenje redno opravlja pozno zvečer;
- se začne umikati od prijateljev ali družinskih dejavnosti;
- večkrat toži, da je utrujen, da ga boli glava ali da “se mu nič ne da”.
Seveda takšni znaki niso vedno posledica krožkov. September je že sam po sebi naporen, saj se otrok znova prilagaja na šolo in rutino. A če se slaba volja vleče več tednov, je smiselno preveriti, ali je mogoče kakšno obveznost zmanjšati.
Otrok naj ima tudi glas pri odločitvi
Včasih starši vztrajajo pri dejavnosti, ker je bila zanjo plačana članarina, ker “je dobro za otroka” ali ker se zdi škoda opustiti nekaj, v čemer je nadarjen. A otrok morda potrebuje premor, ne še dodatne spodbude.
Dobro je ločiti med trenutnim odporom in trajnim nezadovoljstvom. Če se otrok pred treningom nekajkrat pritožuje, po njem pa domov pride dobre volje, najverjetneje ne gre za težavo. Če pa že dalj časa prosi, naj ne hodi več, je tiho, izčrpan ali brez veselja, ga je vredno poslušati.
Dejavnost ni neuspeh, če jo otrok zapusti. Tudi odločitev, da nečesa ne želi nadaljevati, je del odraščanja in učenja o sebi.
Starši imajo pomembno vlogo predvsem pri tem, da otrok dejavnosti ne dojema kot še enega tekmovanja. Več o tem, kako samostojnost in zaupanje vplivata na otrokov razvoj, smo pisali v prispevku To počnejo starši uspešnih otrok – razlika je presenetljivo majhna.
Prosti čas ni prazen čas. V njem otrok počiva, se igra, dolgočasi, razvija lastne ideje in preprosto ostaja otrok.
