Če lahko skozi eno nosnico dihate povsem normalno, skozi drugo pa komaj, to še ne pomeni, da ste prehlajeni. Nos čez dan naravno izmenjuje bolj in manj prehodno stran. Temu pravimo nosni cikel in običajno ga sploh ne opazimo – dokler se ne uležemo, zbolimo ali se pojavi alergija.
V notranjosti nosu so nosne školjke, z mehkim tkivom prekrite strukture, ki pomagajo zrak ogreti, navlažiti in očistiti. Tkivo se lahko napolni s krvjo in nabrekne, zato se prostor za pretok zraka na eni strani nekoliko zoži. Medtem je druga nosnica bolj odprta.
Čez nekaj časa se vlogi zamenjata. Proces uravnava avtonomni živčni sistem, kar pomeni, da ga ne nadzorujemo zavestno.
Nosnici ne delata vedno enako
Raziskave pretoka zraka skozi nos potrjujejo, da je pri zdravih ljudeh ena nosnica pogosto bolj prehodna od druge. Razlika nastane zaradi začasnega in izmeničnega nabrekanja tkiva v nosnih poteh.
Trajanje posamezne faze ni pri vseh enako. Na izmenjavanje lahko vplivajo telesni položaj, telesna dejavnost, temperatura, hormoni, zdravila in stanje nosne sluznice.
V običajnih razmerah je razlika tako majhna, da je ne opazimo. Če smo prehlajeni ali imamo alergijo, pa je sluznica že vneta in otekla. Naravno zoženje ene strani je zato nenadoma dovolj veliko, da dobimo občutek povsem zamašene nosnice.
Na boku se zamaši spodnja stran
Mnogi opazijo, da se med ležanjem na levem boku bolj zapre leva nosnica, po obratu na desni bok pa se čez čas zamaši desna. To je povezano s položajem telesa in spremembami prekrvitve nosne sluznice.
Če se nosnica odpre kmalu po tem, ko vstanemo, se sprehodimo ali obrnemo na drugi bok, gre najverjetneje za normalen pojav. Cleveland Clinic pojasnjuje, da je občutek zamašenosti spodnje nosnice med spanjem na boku pogost in običajno nenevaren.
Pri prehladu ali alergiji lahko pomaga nekoliko privzdignjen položaj glave. Spanje na hrbtu pa ni najboljša izbira za vsakogar, zlasti ne za ljudi, ki močno smrčijo ali imajo spalno apnejo.
Ko je vedno zamašena ista nosnica
Nosni cikel se izmenjuje. Če je slabše prehodna ves čas samo ena stran in se stanje ne spremeni niti čez dan, je lahko razlog drugje.
Eden pogostejših vzrokov je ukrivljen nosni pretin. Pretin iz hrustanca in kosti ločuje levo in desno nosno votlino. Če je pomaknjen na eno stran, je ena pot trajno ožja. Ukrivljenost je lahko prisotna od rojstva ali nastane po poškodbi nosu.
Drugi možni razlogi so:
- dolgotrajna alergijska ali druga oblika vnetja nosne sluznice,
- nosni polipi,
- povečane nosne školjke,
- kronično vnetje sinusov,
- izsušena in razdražena sluznica,
- tujek v nosu, predvsem pri otrocih.
Nosni polipi so mehke in praviloma neboleče tvorbe na sluznici nosu ali sinusov. Pogosteje povzročajo obojestranske težave, vendar je lahko občutek zamašenosti na eni strani izrazitejši.
Zakaj pršilo včasih težavo še poslabša?
Dekongestivna pršila lahko za krajši čas učinkovito zmanjšajo otekanje sluznice. Če jih uporabljamo dlje, kot je priporočeno v navodilih, pa lahko po prenehanju povzročijo ponovno in še izrazitejšo zamašenost.
Zato niso namenjena dolgotrajni vsakodnevni uporabi. Drugače velja za nekatera protivnetna pršila za alergije, vendar tudi ta uporabljamo skladno z navodili oziroma priporočilom zdravnika ali farmacevta.
Za nežno vlaženje in izpiranje je primerna fiziološka raztopina. Če nos izpiramo z večjo količino tekočine, mora biti voda sterilna, destilirana ali predhodno prekuhana in ohlajena – ne neposredno iz pipe.
Kdaj naj nos pregleda zdravnik?
Pregled je smiseln, če je ena nosnica neprestano zamašena več tednov, če se težava stopnjuje ali ovira spanje. Pozornost zahtevajo tudi:
- ponavljajoče se krvavitve samo iz ene nosnice,
- krvav ali smrdeč izcedek,
- bolečina ali pritisk v obrazu,
- izrazito slabši voh,
- vidna sprememba oblike nosu,
- težave po poškodbi,
- glasno smrčanje in prekinitve dihanja med spanjem.
Nos, ki čez dan menja bolj prehodno stran, večinoma deluje povsem normalno. Če pa je ista stran zaprta ves čas, ne gre več za običajno “izmeno” nosnic, temveč za razlog, ki ga je vredno poiskati.
