Prsti, kolena, gležnji in ramena lahko pokajo, škripajo ali klikajo tudi pri povsem zdravem človeku. Zvok brez bolečine je večinoma nenevaren, pokanje členkov pa po dosedanjih ugotovitvah ne povzroča artritisa. Drugače je, kadar se zvoku pridružijo oteklina, bolečina, občutek nestabilnosti ali omejeno gibanje.
Sklepi niso povsem tihi mehanizmi. Obdajajo jih mišice, kite, vezi in sklepna ovojnica, v notranjosti pa je tekočina, ki omogoča gladko gibanje. Zvok zato lahko nastane na več načinov in ne pomeni nujno obrabe.
Harvard Health in ameriška Fundacija za artritis zavračata razširjen mit, da redno pokanje členkov povzroči artritis. Raziskave pri ljudeh, ki pogosto pokajo s prsti, niso pokazale večje pojavnosti artritisa kot pri tistih, ki tega ne počnejo.
Kaj v resnici poči?
Ko prst raztegnemo ali sklep premaknemo v določen položaj, se prostor v sklepni ovojnici nekoliko poveča, pritisk v njej pa spremeni. V sklepni tekočini se lahko hitro oblikuje plinska votlinica, pri čemer nastane značilen pok.
Zato istega členka navadno ne moremo znova glasno počiti takoj. Potreben je čas, da se razmere v sklepu ponovno spremenijo.
Drugi zvoki nastanejo, ko kita ali vez med gibanjem zdrsne čez kost oziroma drugo tkivo. Takšno preskakovanje pogosto opazimo v kolenih, kolkih, gležnjih in ramenih. Če ni boleče in ne omejuje gibanja, običajno ni razlog za skrb.
Zakaj kolena škripajo na stopnicah?
Škripanje, prasketanje ali občutek drobnega mletja v sklepu imenujemo krepitacija. Pogosta je v kolenih, zlasti pri počepanju, vstajanju s stola ali hoji po stopnicah.
Zvok lahko nastane zaradi premikanja mehkih tkiv in manjših nepravilnosti na površini hrustanca. S staranjem postanejo sklepi pogosto glasnejši, ne da bi to nujno pomenilo resno okvaro.
Zvok sam ni najpomembnejši podatek. Pomembno je, ali je sklep ob tem boleč, otečen, topel ali manj gibljiv. Pri osteoartrozi se pokanju običajno pridružijo bolečina, jutranja ali začetna okorelost ter težave pri obremenitvi.
Ali je namerno pokanje škodljivo?
Nežno pokanje členkov praviloma ne poškoduje sklepa. Vendar prstov ni dobro vleči ali upogibati z veliko silo. Pretiran pritisk lahko poškoduje vezi, razdraži mehka tkiva ali povzroči bolečino.
Dokazi o tem, ali lahko dolgoletna navada nekoliko vpliva na moč prijema ali otekanje rok, niso enotni. Precej jasneje pa velja: če je pokanje boleče, ga ne izsiljujte.
Posebna previdnost je smiselna pri vratu in hrbtenici. Silovito sunkovito obračanje vratu ni enako običajnemu pokanju členkov. Če pogosto čutite potrebo, da morate vrat “naravnati”, je bolje preveriti držo, mišično napetost in gibljivost pri fizioterapevtu ali zdravniku.
Kdaj je zvok lahko opozorilo?
Pok, ki se pojavi ob poškodbi in mu sledijo močna bolečina, otekanje ali nezmožnost obremenitve, lahko kaže na poškodbo vezi, kite, hrustanca ali kosti.
Pregled je smiseln tudi, če:
- sklep redno boli ali oteka,
- se zatika oziroma zaklepa,
- se zdi nestabilen ali popušča,
- je gibljivost vse slabša,
- je sklep topel in pordel,
- se je pokanje začelo po padcu ali udarcu.
Nenadoma otekel, zelo boleč in vroč sklep zahteva hitrejšo zdravniško oceno, zlasti če se pojavita tudi vročina ali splošno slabo počutje.
Gibanje je za sklepe praviloma koristno
Ljudje z glasnimi koleni se lahko začnejo izogibati gibanju, čeprav odsotnost bolečine običajno pomeni, da to ni potrebno. Primerna telesna dejavnost ohranja gibljivost, krepi mišice okoli sklepov in pomaga pri nadzoru telesne teže.
Vadbo prilagodite svojim sposobnostim in obremenitev povečujte postopoma. Če določen gib povzroča bolečino, ga ne ponavljajte na silo samo zato, da bi sklep “počistili” ali spravili nazaj na svoje mesto.
Pokanju brez bolečine torej navadno ni treba posvečati velike pozornosti. Ko sklep poleg zvoka začne tudi boleti, otekati ali izgubljati gibljivost, pa je pomembnejši vzrok kot sam pok.
