Vlada je pred nadaljevanjem parlamentarne obravnave potrdila dodatne amandmaje k predlogu zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Tokratni popravki med drugim natančneje urejajo plačni položaj sodnikov prihodnjega specializiranega kazenskega sodišča, njegovo pravno podlago in poimenovanje.
Gre za nov krog dopolnjevanja zakonskega predloga, ki naj bi vzpostavil tesnejšo povezavo med policijskimi preiskovalci, specializiranimi tožilci in sodniki pri obravnavi zahtevnejših korupcijskih ter kriminalnih primerov. Vlada je amandmaje sprejela na dopisni seji, potem ko je matično delovno telo državnega zbora 19. septembra potrdilo dopolnjeni predlog zakona.
Kot poroča STA, so najnovejši amandmaji pretežno namenjeni notranji uskladitvi in redakcijskim popravkom besedila pred odločanjem na plenarni seji. Z enim od amandmajev se podrobneje določa plačni položaj sodnikov, ki bodo imenovani na Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije.
Drugi sveženj popravkov pred odločanjem DZ
Novi amandmaji niso prvi poseg vlade v predlog zakona. Vlada je že pred obravnavo na parlamentarnem odboru sprejela spremembe, s katerimi se je odzvala na pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora ter mnenji vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.
O tem smo na Portalu24 že pisali v članku Vlada z amandmaji spreminja zakon o SKOK in upošteva pripombe pravosodja. Takrat je šlo predvsem za odziv na pravne in sistemske pripombe, sedanji sveženj pa sledi besedilu, kakršno je po obravnavi potrdil parlamentarni odbor.
Med dodatnimi popravki so poenotenje imena Specializiranega kazenskega sodišča Republike Slovenije, natančnejša navedba določbe zakona o sodiščih, ki predstavlja pravno podlago za njegovo ustanovitev, ter popravki datumov in sklicev na predpise v prehodnih določbah.
Čeprav gre na prvi pogled za tehnične spremembe, lahko vplivajo na dejansko ustanavljanje novega sodišča. Jasno morajo biti določeni pravna podlaga, položaj imenovanih sodnikov in prehod med sedanjim ter načrtovanim sistemom. Brez tega bi se lahko že ob začetku delovanja odprla vprašanja glede kadrovanja, plačnih pravic in uporabe posameznih zakonskih določb.
Od NPU prek specializiranega tožilstva do novega sodišča
Osrednji namen zakonskega predloga je oblikovanje bolj povezane institucionalne poti za obravnavo korupcije in organiziranega kriminala. Predlagatelji želijo okrepiti neposredno sodelovanje med Nacionalnim preiskovalnim uradom, specializiranimi tožilci in novim specializiranim kazenskim sodiščem.
Zakon naj bi omogočil prednostno obravnavo zahtevnejših korupcijskih kaznivih dejanj, zlasti kadar so vanje vpleteni nosilci javnih funkcij, ter primerov organiziranega kriminala. Zagovorniki predloga sedanjemu sistemu očitajo razdrobljenost, neusklajene pristojnosti in predolge postopke.
Ustanovitev posebnega sodišča je zato eden pomembnejših delov predloga. Vlada z najnovejšimi amandmaji ne spreminja temeljne zasnove novega sistema, temveč poskuša zakonsko besedilo pripraviti tako, da bi bilo mogoče novo ureditev tudi praktično uveljaviti.
Tožilstvo opozarja na omejen doseg sprememb
Predlog kljub temu ni brez pomislekov. Vrhovno državno tožilstvo in Specializirano državno tožilstvo sta julija opozorila, da se na njune pristojnosti neposredno nanašata predvsem dve določbi predloga.
Prva spreminja katalog kaznivih dejanj, za katera bi bil pristojen specializirani organ, druga pa določa pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s specializiranimi tožilci. Tožilstvo je ob tem opozorilo, da obveznost sodelovanja državnih organov v kazenskih postopkih v pomembnem delu določa že veljavni zakon o kazenskem postopku.
Po njegovi oceni predlog zato sam po sebi ne pomeni bistvenega povečanja pooblastil specializiranih tožilcev in še ne zagotavlja učinkovitejšega pregona najzahtevnejših kaznivih dejanj. Pomemben del sprememb se nanaša tudi na postopke imenovanja tožilcev.
Prav v tem ostaja osrednje vprašanje zakona: ali bo ustanavljanje novih oziroma preoblikovanih organov dejansko skrajšalo postopke in izboljšalo sodelovanje ali pa bo predvsem spremenilo organizacijsko strukturo. Najnovejši vladni amandmaji tega vsebinskega vprašanja ne rešujejo, odpravljajo pa nekatere pravne in izvedbene nejasnosti pred odločanjem državnega zbora.
