Odbor državnega zbora za pravosodje bo danes obravnaval predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, krajše zakon o Skoku. Predlog prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev novega specializiranega sodišča, iz sodstva in tožilstva pa pred obravnavo prihajajo resni pomisleki.
Zakon o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, ustanovitev specializiranega tožilstva in sodišča za pregon korupcije pa je vključena tudi v koalicijsko pogodbo. Vlada je predlog potrdila julija in ga v državni zbor poslala po nujnem postopku.
Kot poroča STA, naj bi se sedanje Specializirano državno tožilstvo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo določa tudi katalog kaznivih dejanj v njegovi pristojnosti ter spreminja nekatera pravila pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.
Novo sodišče za celotno državo
Predlog predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala, ki bi nadomestilo sedanje štiri specializirane oddelke.
Novo sodišče bi imelo položaj okrožnega sodišča, sedež bi imelo v Ljubljani, pristojno pa bi bilo za območje celotne države. O pritožbah zoper njegove odločitve bi odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru.
Namen sprememb je po navedbah predlagateljev zagotoviti bolj specializirano, usklajeno in učinkovito obravnavo zahtevnih primerov korupcije ter organiziranega kriminala.
Vrhovno sodišče predlaga zamik
Pred današnjo obravnavo so iz sodstva in tožilstva prišla opozorila, da nekatere rešitve niso dovolj premišljene in da same po sebi ne bodo zagotovile učinkovitejšega pregona korupcije in organiziranega kriminala.
Vrhovno sodišče predlaga, da se začetek uporabe zakona zamakne najmanj do 1. oktobra 2027, s čimer bi pravosodju omogočili več časa za kadrovske in organizacijske priprave. Na tožilstvu so še ostrejši in zakonodajalca pozivajo, naj zakona v sedanji obliki ne sprejme.
Odbor za pravosodje bo moral tako poleg cilja hitrejšega in učinkovitejšega pregona najtežjih oblik kriminala presoditi tudi, ali so predvidene organizacijske spremembe dovolj pripravljene za izvedbo.
