Minister Anže Logar zavrača očitke o politizaciji pregona korupcije. Trdi, da predlagani sistem krepi odgovornost tožilstva, policije in sodišč, kritike pa prihajajo tudi iz več neodvisnih državnih institucij.
Vladni predlog zakona o specializiranem tožilstvu za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) odpira številna vprašanja o razmerju med politiko, tožilstvom in policijo. Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar vztraja, da so predlagane rešitve skladne z ustavo in namenjene učinkovitejšemu pregonu najtežjih oblik kriminala.
Logar, ki je tudi predsednik Demokratov, je v četrtkovih Odmevih na TV Slovenija pojasnil, da je bil učinkovitejši boj proti korupciji ena glavnih zahtev njegove stranke ob vstopu v koalicijo.
“Tega zakonodajnega predloga ne bi bilo, če bi bil pregon organizirane kriminalitete in korupcije do zdaj učinkovit. Pa žal ni,” je dejal.
NPU ostaja del policije, navodila StKOK-a bodo zavezujoča
Po predlogu zakona bi se sedanje specializirano državno tožilstvo preoblikovalo v StKOK. Nacionalni preiskovalni urad bi ostal pod okriljem policije, bi pa moral preiskovati kazniva dejanja, ki bi mu jih v obravnavo naložilo novo specializirano tožilstvo.
“NPU se ne spreminja. Je pa s tem zakonskim predlogom obvezan preiskovati dejanja, ki mu jih naroči StKOK,” je pojasnil Logar.
StKOK bi imel osrednjo vlogo pri usmerjanju preiskav korupcije, organiziranega kriminala, kriminala belih ovratnikov in kaznivih dejanj funkcionarjev. Zadeve bi nato obravnavalo specializirano sodišče.
Po Logarjevih besedah takšna ureditev ne posega v avtonomijo policije, saj že zdaj velja, da tožilci usmerjajo predkazenske postopke. “Odgovornost vseh organov v verigi je zdaj bistveno večja. S tem se krepi tudi odgovornost predstojnikov teh organov,” je poudaril.
Predsednik specializiranega sodišča bi moral o delu sodišča vsako leto poročati državnemu zboru.
Večja vloga ministra pri izbiri tožilcev
Največ kritik je deležna rešitev, po kateri minister pri oblikovanju predloga za imenovanje tožilcev StKOK-a ne bi bil vezan na mnenje državnotožilskega sveta. Kritiki v tem vidijo slabljenje avtonomije tožilstva in krepitev vpliva politike.
Logar očitke zavrača. Po njegovih besedah bi morali kandidati še vedno izpolnjevati predpisane pogoje in biti ustrezno razvrščeni, minister pa bi med njimi presodil, kdo je najprimernejši.
“Zdaj odgovornost prevzema minister, odgovornost prevzema tožilstvo, prevzema NPU in prevzema sodišče. Gre za sistem, ki bistveno krepi odgovornost predstojnikov v tej verigi,” je dejal.
Na vprašanje, ali predlog ministru prinaša tudi več politične moči, je odgovoril: “Tu ne gre za politično moč, daleč od tega. Glavni cilj je pospešiti in povečati učinkovitost pregona, ki je zdaj na nizki ravni.”
Kdo je sodeloval pri pisanju zakona?
Pomisleke je sprožil tudi način priprave predloga. Varuh človekovih pravic, računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec in zagovornik načela enakosti so opozorili, da v pripravo niso bili vključeni in da javnosti ni znano, kateri strokovnjaki so pri njej sodelovali.
Logar njihovih imen ni razkril. Dejal je, da je sodelovalo več strokovnjakov, ki se ne želijo javno izpostaviti.
Ob tem je potrdil, da je predlog nastajal brez širše javne razprave. “Ta zakon je nastajal tri mesece, je pa res nastajal za zaprtimi vrati. Ampak če ne bi nastajal za zaprtimi vrati, danes tega zakona ne bi bilo,” je dejal.
Po njegovem prepričanju predlog vsebuje rešitve, ki jih dopušča ustava, med parlamentarno obravnavo pa naj bi prisluhnili tudi pomislekom stroke. Vlada je predlog že potrdila, poslanci pa naj bi ga začeli obravnavati jeseni.
