Pred lokalnimi volitvami se vrstijo predlogi za povečanje števila izvoljenih žensk. Ženski lobi Slovenije med drugim predlaga, da bi vsakemu spolu pripadla polovica mest na kandidatnih listah, polovico mandatov posamezne liste pa bi avtomatično prejele najvišje uvrščene kandidatke in polovico najvišje uvrščeni kandidati. Predlog bi omejil tudi vpliv preferenčnih glasov volivcev.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek kot možne sistemske ukrepe vidi spremljanje zastopanosti spolov v vseh občinah, večjo preglednost podatkov, mentorstvo in usposabljanje ter razmislek o dodatnih ukrepih pri izvršilnih funkcijah.
Kot poroča STA, je na današnji razpravi o pravici žensk do enakega sodelovanja pri političnem odločanju izpostavila vprašanje, kaj se zgodi na poti od politične udeležbe do dejanske politične moči. Razpravo sta pripravila Ženski lobi Slovenije in Varuh človekovih pravic.
Drenik Bavdek je opozorila na razliko med visoko zastopanostjo žensk na strokovnih in upravnih vodstvenih položajih v občinah ter njihovo nizko zastopanostjo na neposredno izvoljenih izvršilnih političnih funkcijah. Podoben vzorec je po njenih ugotovitvah viden v gospodarstvu, kjer delež žensk upada z bližanjem vrhu izvršilnega odločanja.
Polovica mest in mandatov vsakemu spolu
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je opozoril, da kvote same po sebi niso dovolj, če ne vplivajo tudi na dejanske možnosti za izvolitev. Več pozornosti bi bilo treba po njegovem nameniti položaju kandidatk na listah, izvoljivim mestom in volilnemu sistemu, v katerem bi imeli volivci več neposrednega vpliva na izbiro izvoljenih predstavnikov.
Analiza zastopanosti žensk v lokalni politiki med letoma 2022 in 2026, ki jo je pripravil Ženski lobi Slovenije, naj bi pokazala sistemsko vrzel med številom kandidatk in številom žensk, izvoljenih v organe lokalne samouprave.
Liana Kalčina iz lobija je predstavila predlog, po katerem bi vsakemu spolu pripadla polovica mest na kandidatni listi, namesto sedanjega najmanj 40-odstotnega deleža.
Da bi pariteto zaščitili pred vplivom preferenčnih glasov, predlagajo, da bi mandate avtomatično prejela polovica najvišje uvrščenih kandidatk in polovica najvišje uvrščenih kandidatov z določene liste.
Omejili bi vpliv preferenčnega glasu
Ženski lobi predlaga tudi tako imenovani zadržani preferenčni glas. Kandidat bi se lahko po lestvici pomaknil navzgor le, če bi prejel izjemno visok delež preferenčnih glasov – denimo več kot 20 odstotkov vseh glasov, oddanih za listo. Če tega praga ne bi dosegel, bi obveljal paritetni vrstni red, ki ga je politična stranka določila pred volitvami.
Po predlogu lobija bi moral delež kandidatk za županjo pri posamezni politični stranki znašati najmanj 40 odstotkov vseh vloženih županskih kandidatur. V občinah z več podžupani bi bila obvezna zastopanost obeh spolov. Če bi imela občina enega podžupana in moškega župana, pa bi morala biti na mesto podžupanje prednostno imenovana ženska.
Stranke in neodvisne liste bi morale v letnih poročilih razkriti spolno strukturo kandidatov, njihov delež na izvoljivih mestih in zneske, namenjene podpori volilnim kampanjam žensk.
Lobi predlaga še model javnega financiranja, po katerem bi bilo dodeljevanje dodatnega denarja iz občinskih proračunov povezano z doseganjem javno preverljivih standardov enakopravnosti spolov.
Med direktorji občinskih uprav skoraj 69 odstotkov žensk
Analiza je pokazala, da je delež žensk najvišji na imenovanih strokovnih in upravnih položajih. Med direktorji občinskih uprav je 68,8 odstotka žensk, med vsemi kandidati za županska mesta pa je bilo v mandatu 2022–2026 za županje izvoljenih 13,68 odstotka žensk.
