Zmagovalna rešitev predvideva novo blagajno, informacijsko točko, kavarno, trgovino in naravovarstveni center. Projekt, ocenjen na okoli tri milijone evrov, vključuje tudi živo ograjo in prenovo dela Večne poti.
V Živalskem vrtu Ljubljana so na ogled postavili natečajne rešitve za nov vhodni kompleks in živo ograjo. Med predstavljenimi projekti je tudi zmagovalna rešitev arhitektov Dina Mujića, Katje Ivić in Maruše Kunstek iz arhitekturnega biroja AAMERAK s sodelavci.
Razstava, ki so jo uredili ob ogradi grivastega volka, bo na ogled do 3. septembra, poroča STA. V sredo so jo odprli vršilka dolžnosti direktorice ZOO Ljubljana Suzana Gajić, ljubljanski župan Zoran Janković in podžupan Rok Žnidaršič.
Prvi stik obiskovalcev z živalskim vrtom
Gajić je poudarila, da je vhodni kompleks veliko več kot zgolj vstopna točka, saj predstavlja prvi stik obiskovalcev s poslanstvom varovanja narave, skrbi za živali in ustvarjanja kakovostnega doživetja.
“Naš cilj je oblikovati sodoben, dostopen in funkcionalen vhodni kompleks, ki bo spoštljivo umeščen v naravno okolje,” je dejala. Nova blagajna in informacijska točka bosta po njenih besedah obisk živalskega vrta naredili prijetnejši.
Žnidaršič je novi kompleks označil za simbol preobrazbe živalskega vrta v biodiverzitetno središče, ki bo odprto tudi navzven. Postal naj bi pomembno središče tega dela Ljubljane ter ena izmed vstopnih točk v Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Janković je idejo za vhodni kompleks in živo ograjo označil za izvrstno. Pričakuje, da bi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja lahko pripravili še letos.
“Rad bi, da bi vhodni del odprli decembra 2027,” je povedal in vrednost projekta ocenil na približno tri milijone evrov. Ob tem je dodal, da je ZOO Ljubljana nekaj posebnega, sam pa si v njem želi pando.
Projekcija arhitekturne resitve za nov vhodni kompleks v ZOO Ljubljana.
Racunalniski prikaz: Aamerak oz. Ilustracija: www.zaps.si
Objekt, ki lebdi nad terenom
Soavtorica zmagovalnega projekta Katja Ivić je pojasnila, da so pri snovanju izhajali iz zamisli, da človek ni gospodar narave, temveč član širše biotske skupnosti.
“Oblikovali smo objekt, ki deluje kot telo na nogah, ki lebdi nad terenom in spodaj ustvarja prostore povezav, prehodov, pogledov in srečevanj,” je povedala.
V pritličju so predvideli notranji in zunanji trg ter več transparentnih paviljonov. V njih bodo blagajna, informacijska točka, turistično-informacijski center, trgovina, vhod v naravovarstveni center in kavarna. V nadstropju bodo prostori uprave in naravovarstvenega centra.
Fasado so zasnovali kot parafrazo živalske kože. Sestavljena bo iz lesenih elementov iz žganega lesa in steklenih delov, ki bodo odpirali poglede na okoliško krajino. Predvidena je tudi zelena streha, ki bo ustvarjala nove življenjske prostore za manjše živali.
Živa ograja tudi za zaščito pred hrupom
Projektanti so pri zasnovi žive ograje ohranili obstoječo leseno ograjo in ji dodali novo plast. Vmesni prostor bo zapolnjen z zemljino, ki bo omogočala ozelenitev.
Ograja bo preprečevala pobeg živali in jih ščitila pred hrupom. Vzdolž nje bodo uredili javne točke za počitek sprehajalcev, s katerih bo mogoče pogledati proti notranjosti živalskega vrta. Projekt vključuje tudi prenovo dela Večne poti.
Pri pripravi elaborata so sodelovali še arhitekt Roman Krajcarz, krajinski arhitekt Svit Oliver Katanec ter svetovalci Ivan Ramšak, Boštjan Račič in Aleš Hudernik.
