Zakonodajni program za leto 2026 predvideva spremembe okoljskih, podnebnih, prostorskih in stanovanjskih predpisov. V letu 2027 naj bi sledila širša deregulacija.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju predstavila zakonodajni program ministrstva za leto 2026. Med prednostnimi nalogami so spremembe petih zakonov, digitalizacija okoljskih postopkov ter priprava uredb s področij odpadkov, pitne vode in varstva narave.
Program temelji na zagotavljanju pravne varnosti in izvrševanju odločb ustavnega sodišča ter evropskih predpisov, hitrejšem vodenju razvojnih in investicijskih postopkov ter učinkovitejšem varovanju okolja, prostora, narave in vodnih virov, so sporočili z ministrstva.
“Naš cilj ni zgolj sprejemati nove predpise, temveč oblikovati sodoben, pregleden in učinkovit normativni okvir, ki bo omogočal hitrejše odločanje, večjo pravno varnost ter boljše pogoje za razvoj države, gospodarstva in lokalnih skupnosti,” je poudarila ministrica.
Spremembe petih zakonov
Ministrstvo v letu 2026 načrtuje spremembe oziroma sprejetje naslednjih predpisov:
- Novela zakona o varstvu okolja (ZVO-2B) naj bi odpravila ugotovljeno protiustavnost na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Predvideni sta tudi digitalizacija postopkov in učinkovitejše izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj.
- Podnebni zakon naj bi uskladili z novimi evropskimi podnebnimi pravili in prilagodili sistem trgovanja z emisijami ETS2. Na ministrstvu pričakujejo, da bo to povečalo pravno varnost gospodarstva in prispevalo k stabilnosti javnih financ.
- S spremembo zakona o urejanju prostora nameravajo občinam podaljšati roke za sprejetje občinskih prostorskih planov.
- Stanovanjski zakon naj bi uskladili z evropskimi pravili o državnih pomočeh, kar je eden od pogojev za črpanje kohezijskih sredstev.
- Spremembe zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti bodo namenjene odpravi neskladij z evropskim pravnim redom.
“Z zakonodajnim programom odpravljamo ugotovljene protiustavnosti, zmanjšujemo tveganja za postopke Evropske komisije in omogočamo učinkovitejše črpanje evropskih sredstev,” je izpostavila Rifelj.
Po njenih besedah želi ministrstvo obenem povečati pravno varnost državljanov, občin in gospodarstva, pospešiti digitalizacijo upravnih postopkov ter ustvariti predvidljivejše okolje za investicije.
Uredbe o odpadkih, vodi in zavarovanih območjih
Program vključuje tudi obsežen sveženj podzakonskih aktov. Ministrstvo namerava z njimi izvajati evropsko zakonodajo na področjih embalaže, baterij, odpadkov, plastike in krožnega gospodarstva.
Predvideni so še posodobitev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ureditev izvajanja nove podnebne zakonodaje ter sprejetje uredb za zaščito vodovarstvenih območij in oskrbo s pitno vodo.
Pripraviti nameravajo tudi načrte upravljanja za Triglavski narodni park, Goričko, Škocjanski zatok, Kolpo in Radensko polje. Med načrtovanimi ukrepi so še ureditev svetlobnega onesnaževanja in izvajanje evropskih uredb o ozonu škodljivih snoveh ter fluoriranih toplogrednih plinih.
“Gre za enega ključnih zakonodajnih programov ministrstva, ki bo pomembno vplival na razvojne projekte države ter učinkovitejše delovanje javne uprave, gospodarstva in lokalnih skupnosti,” je ocenila ministrica.
Leta 2027 napovedujejo deregulacijo
Ministrstvo ob pripravi novih predpisov izvaja tudi analizo veljavnih zakonov, podzakonskih aktov in upravnih postopkov. Z njo želi prepoznati podvajanja, nepotrebne zaplete in administrativna bremena, ki podaljšujejo postopke ter povečujejo stroške.
“Cilj je prepoznati administrativna bremena, podvajanja in nepotrebne zaplete, ki podaljšujejo postopke ter povečujejo stroške za državljane, občine in gospodarstvo,” je pojasnila Rifelj.
Na podlagi ugotovitev naj bi ministrstvo leta 2027 nadaljevalo sistemsko deregulacijo in poenostavljanje postopkov. Pripravilo naj bi dodatne spremembe predpisov, s katerimi želi skrajšati upravne postopke, zmanjšati administrativne obremenitve in odpraviti nepotrebne birokratske ovire.
“Pripravili bomo dodatne spremembe zakonov in podzakonskih aktov, katerih cilj bodo skrajšanje upravnih postopkov, večja digitalizacija in učinkovitejše delovanje javne uprave,” je napovedala ministrica.
