Teleskop James Webb je na dveh majhnih Neptunovih lunah in v njegovih obročih zaznal glinene minerale, ki nastanejo ob dolgotrajnem stiku kamnin s tekočo vodo. Raziskovalci s kalifornijskega inštituta Caltech v študiji, objavljeni v reviji Science Advances, sklepajo, da so današnje notranje lune morda nastale iz ostankov večjih ledenih svetov, ki jih je pred milijardami let uničil prihod Tritona.
Neptun ima med velikimi planeti nenavaden sistem lun. Njegova daleč največja luna Triton kroži v nasprotni smeri od vrtenja planeta, kar je močan znak, da ni nastala ob Neptunu, temveč jo je njegova gravitacija ujela pozneje.
Astronomi že dolgo domnevajo, da je Triton ob zajetju porušil prvotni sistem Neptunovih lun. Nova opazovanja Webbovega teleskopa prinašajo kemične sledi, ki to razlago podpirajo.
Raziskovalci so s spektrometrom NIRSpec opazovali tri notranje lune – Proteusa, Lariso in Galatejo – ter Neptunove obroče. Pri Larisi, Galateji in v obročih so zaznali magnezijeve filosilikate oziroma minerale, podobne glinam.
Mineral, ki ne bi smel biti tam
Takšni minerali se praviloma tvorijo, ko voda dalj časa reagira s kamninami. To je na majhnih Neptunovih lunah presenetljivo, saj so premajhne, da bi v notranjosti ohranile dovolj toplote za nastanek tekoče vode.
Hkrati opazovanja niso pokazala jasnih znakov vodnega ledu, čeprav bi ga tako daleč od Sonca pričakovali. Po oceni avtorjev študije je najbolj verjetna razlaga, da glineni minerali izvirajo iz globin precej večjih, nekdanjih ledenih lun.
Ko je Neptun zajel Triton, bi nova masivna luna gravitacijsko destabilizirala prvotni sistem. Večje lune bi med seboj trkale in se razbile, del drobirja pa bi se pozneje znova združil v današnje majhne lune in obroče.
Posebnost ugotovitve je tudi v tem, da podobnih filosilikatov doslej niso zaznali na telesih zunanjega Osončja onkraj Jupitra. Pri največji od treh preučevanih lun, Proteusu, teh mineralov niso našli, kar kaže, da je verjetno nastal iz drugega dela ostankov ali pa ga je poznejše segrevanje kemično spremenilo.
Raziskovalci so ob tem našli še neznani hidratizirani mineral, skupen vsem trem lunam. Njegove sestave še niso mogli določiti.
Študija ne dokazuje neposredno, da je Triton uničil prvotni Neptunov sistem. Avtorji dopuščajo tudi možnost, da se je planetu preveč približal večji objekt iz Kuiperjevega pasu, ki ga je Neptun nato raztrgal. Je pa jasno, da material na teh majhnih lunah izvira iz notranjosti nekoč precej večjega telesa.
O novih odkritjih Webbovega teleskopa, tudi o objektu, ki ga raziskovalci razlagajo kot črno luknjo v gostem plinastem ovoju, smo že pisali.
