Mednarodna skupina astronomov je v študiji, objavljeni v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, predstavila izjemno svetel in hitro razvijajoč se izbruh AT2024wpp, imenovan Whippet. Raziskovalci menijo, da so opazovali črno luknjo, ki je raztrgala zvezdo spremljevalko in njen material začela požirati, pri čemer je dogodek za kratek čas oddajal energijo, primerljivo s približno 400-milijardkratnim Sončevim izsevom.
Dogodek je leta 2024 prvi zaznal program Zwicky Transient Facility v Kaliforniji, ki sistematično pregleduje nebo in išče objekte, katerih svetlost se nenadoma spremeni. Astronomi so ga označili kot tako imenovani svetli hitri modri optični prehodni pojav – redek in še vedno slabo razumljen tip kozmičnega izbruha.
Whippet je oddaljen približno 1,1 milijarde svetlobnih let. Opazovanja z več teleskopi, med njimi z vesoljskim teleskopom Hubble, satelitom Swift ter radijskimi observatoriji, so pokazala, da je objekt zelo hitro zasvetil, bil izjemno vroč in oddajal tudi rentgenske žarke.
Zvezda, raztegnjena v disk okoli črne luknje
Po razlagi raziskovalcev z Liverpool John Moores University in partnerskih ustanov se je zvezda znašla dovolj blizu črne luknje, da so jo razlike v gravitacijskem privlaku raztrgale. Del snovi se je nato razporedil v disk okoli črne luknje, iz katerega je začel nastajati silovit izbruh energije.
Takšnim dogodkom astronomi pravijo plimsko raztrganje zvezde. Črna luknja pri tem ne “posesa” zvezde naenkrat: gravitacija jo raztegne v dolg tok plina, del snovi pa nato postopoma pada proti njej.
Pri Whippetu je bil izbruh bistveno močnejši od običajnih eksplozij zvezd. Meritve so pokazale tudi udarni val, ki se je širil s približno petino svetlobne hitrosti, nato pa po približno pol leta nenadoma oslabel.
V spektru so se po več kot mesecu pojavile šibke dvojne črte vodika in helija. Njihova zgradba kaže na gostejše in razmeroma stabilne tokove snovi. Avtorji študije menijo, da bi lahko šlo za ostanke snovi, ki jo je črna luknja iztrgala zvezdi, ali za material druge zvezde v istem sistemu.
Pri razlagi je potrebna previdnost. Raziskovalci so dogodek prepričljivo povezali s hitro akrecijo snovi na kompakten osrednji objekt oziroma črno luknjo, toda natančna narava zvezdnega sistema in potek raztrganja ostajata predmet nadaljnjih analiz.
Takšni izbruhi astronomom pomagajo razumeti, kje se skrivajo črne luknje, kako rastejo in kako se njihova gravitacija vede v najbolj skrajnih razmerah.
