Vlada Janeza Janše nasprotuje zahtevi Svobode, SD in Levice, naj ustavno sodišče začasno zadrži zakonsko spremembo, ki bi lahko povečala vpliv države pri upravljanju GEN-I. Politični in pravni spor dobiva tudi izrazito finančno razsežnost: v skupini se je po podatkih iz letnih poročil do konca leta 2025 nabralo približno 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov.
Opozicijske stranke izpodbijajo 17. člen julija sprejete novele zakona o gospodarskih družbah. Zahtevo za oceno ustavnosti so pripravili v Gibanju Svoboda, pridružili pa so se ji poslanci SD in Levice.
Predlagatelji ustavne presoje trdijo, da novela retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi, naj izvajanje spornega člena do končne odločitve začasno zadrži.
Kot poroča Info360, je vlada konec prejšnjega tedna sprejela nasprotno mnenje. Meni, da opozicijske stranke niso izkazale konkretnih in težko popravljivih posledic, zaradi katerih bi bilo treba zakon zadržati.
Kaj novela spreminja v GEN-I?
Jedro spora je nenavadna krožna lastniška struktura, ki je bila oblikovana leta 2016, ko je GEN-I vodil Robert Golob.
Državna GEN energija ima polovico družbe GEN-I, drugo polovico pa obvladuje GEN-EL. Toda GEN-I je hkrati polovični lastnik družbe GEN-EL. Takšno prepleteno lastništvo pomeni, da lahko vodstvi vzajemno povezanih družb vplivata na upravljanje druga druge.
Po novi ureditvi vzajemno povezana družba pod določenimi pogoji ne more več izvrševati glasovalnih pravic iz svojega deleža v drugi povezani družbi. V primeru GEN-I bi to zmanjšalo vpliv krožne lastniške povezave in okrepilo položaj državne GEN energije.
Ministrstvo za gospodarstvo je ob sprejetju novele ZGD-1O pojasnilo, da sprememba odpravlja dosedanjo izjemo ter zmanjšuje možnosti za izogibanje pravilom o medsebojno povezanih družbah.
Koalicija zatrjuje, da želi preprečiti položaje, v katerih bi si poslovodstva s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah. Svoboda, SD in Levica pa opozarjajo, da je bila sprememba sprejeta brez zadostne strokovne razprave in da lahko poseže tudi v druga podjetja.
Vlada: Lastništvo ostaja nedotaknjeno
Vlada v mnenju ustavnemu sodišču poudarja, da novela ne odvzema poslovnih deležev in ne omejuje razpolaganja z njimi. Spreminja le način izvrševanja glasovalnih pravic v posebej določenih primerih vzajemne lastniške udeležbe.
Začasno zadržanje zakona bi po njeni oceni omogočilo nadaljevanje upravljavskih razmerij, ki jih je zakonodajalec prepoznal kot nepregledna. Morebitne nepravilnosti pri sprejemanju skupščinskih sklepov je poleg tega mogoče odpravljati z običajnimi postopki korporacijskega prava.
Na Portal24.si smo o zahtevi opozicijskih strank za ustavno presojo poročali že konec julija. Novo je predvsem uradno stališče vlade, ki zavrača argumente za začasno zadržanje novele.
V GEN-I ostala večina ustvarjenih dobičkov
Finančno težo sporu dajejo zadržani dobički GEN-I. Po podatkih, ki jih na podlagi letnih poročil navaja Info360, jih je bilo ob koncu leta 2025 približno 210 milijonov evrov.
Skupina GEN-I je lani ustvarila 7,5 milijona evrov čistega dobička. Skupščina je nato za dividende obeh družbenikov namenila skupaj dva milijona evrov. Leto prej je bilo med družbenika razdeljenih deset milijonov evrov.
Pri tem velja poudariti, da zadržani dobički niso nujno enaki količini denarja na bančnem računu. Gre za računovodsko kategorijo znotraj kapitala družbe, ki lahko krije naložbe, poslovanje in finančna tveganja. Odločanje o uporabi tako velikega zneska pa je kljub temu tesno povezano z vprašanjem, kdo dejansko upravlja GEN-I.
Popolnoma državni ali privatizirani GEN-I?
Dodatno pozornost je zbudil pred volitvami objavljeni posnetek nekdanjega dolgoletnega vodilnega v skupinah GEN-I in GEN Dejana Paravana. Ta je sedanjo ureditev označil za nesmiselno in kot mogoča izhoda navedel popolno državno lastništvo ali privatizacijo.
Njegova izjava potrjuje, da se privatizacija omenja kot ena od možnih prihodnjih rešitev. Ne dokazuje pa, da je bil sprejet konkreten načrt prodaje GEN-I ali da bi lahko katera od političnih strani neposredno razpolagala z njegovimi zadržanimi dobički.
O tem, ali novela nedopustno posega v obstoječa korporacijska razmerja ali pa odpravlja upravljavsko anomalijo, bo odločilo ustavno sodišče. Njegova odločitev bi lahko pomembno spremenila razmerje moči v enem najpomembnejših slovenskih energetskih podjetij.
