Argentinski predsednik Javier Milei je v ostrem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov OZN označil za “neuporabno organizacijo”, ki ne izpolnjuje več svojega temeljnega poslanstva. Mednarodni birokraciji je očital neuspeh pri varovanju miru, suverenosti držav in človekovih pravic, napovedal odločnejši boj za Falklandske oziroma Malvinske otoke ter zavrnil poskuse preventivnega omejevanja umetne inteligence.
Milei je v sredo v New Yorku tretjič nagovoril Generalno skupščino OZN. Kot je razvidno iz uradnega prepisa njegovega govora, je nastop razdelil na tri vprašanja: česa OZN ni storila, čeprav bi morala, kaj je počela, čeprav se v to ne bi smela vmešavati, in kakšen odnos bi morala imeti do razvoja umetne inteligence.
Njegov nastop je sledil govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prav tako ostro kritiziral mednarodne institucije in Iran opozoril na posledice, če ne bo dosežen dogovor o koncu vojne. O Trumpovem nastopu pred OZN in pogovorih z Iranom smo na Portal24.si že poročali. Milei je v svojem govoru znova potrdil tesno politično in vrednostno zavezništvo Argentine z ZDA in Izraelom.
Od mirovne organizacije do “kaste parazitov”
Argentinski predsednik je uvodoma spomnil na prvotni namen Združenih narodov: spoštovanje mednarodnega prava, varovanje suverenosti držav in reševanje sporov s sodelovanjem namesto z orožjem. Po njegovi oceni je bil ta dogovor v praksi prelomljen.
“OZN se je spremenila v neuporabno organizacijo, ki služi le hranjenju kaste parazitov, usodno arogantnih in preoblečenih v dobronamerne birokrate,” je dejal Milei.
Organizaciji je očital, da ni zagotovila kolektivne varnosti, ampak je dopustila širjenje kaosa, nasilja in mednarodnega terorizma. Kritičen je bil tudi do delovanja različnih teles OZN na področju človekovih pravic. Po njegovih besedah so domnevni zagovorniki človekovih pravic podpirali krvave diktature in režime, ki kamenjajo ženske, obsojali Izrael ter molčali ob islamističnem terorizmu in pobojih kristjanov v Afriki.
Milei je poudaril, da sodelovanje med državami ostaja potrebno, vendar ga po njegovem ni dovoljeno enačiti s politično podrejenostjo nadnacionalnim ustanovam.
“Sodelovali bomo s svetom, vendar bomo stali pokončno,” je bilo eno osrednjih sporočil njegovega nastopa.
Argentina ne bo več le čakala na OZN
Velik del govora je Milei namenil argentinski zahtevi po suverenosti nad Falklandskimi oziroma Malvinskimi otoki, ki so pod britansko upravo. Spor je dodatno zaostrilo načrtovano črpanje nafte v okviru projekta Sea Lion na območju, za katero Argentina trdi, da je del njene celinske police.
Milei je spomnil, da je Generalna skupščina OZN že pred 50 leti sprejela resolucijo, po kateri se morata obe strani med trajanjem spora vzdržati enostranskih sprememb. Kljub temu Velika Britanija po argentinski razlagi dovoljuje izkoriščanje naravnih virov na spornem območju.
“Čemu služi resolucija, če lahko druga stran desetletja ravna v nasprotju z njo, resolucija pa ostane nedotaknjena v arhivih in nemočna pred resničnostjo?” je vprašal argentinski predsednik.
Britansko vlado je ponovno pozval k pogajanjem o mirni rešitvi spora. Obenem je poudaril, da Buenos Aires ne bo več čakal, da OZN začne uresničevati lastne sklepe.
“Argentina ne bo sedela in čakala, da bosta OZN in mednarodna skupnost dorasli lastnemu mandatu. Vzela bo stvari v svoje roke,” je napovedal.
Pojasnil je, da Argentina izbira “mirno, praktično in učinkovito obrambo” svojih interesov. Njegova vlada je podjetjem, ki sodelujejo pri izkoriščanju virov na spornem območju, že poslala opozorila, uvedla sankcije ter kongresu predložila zakon o zaščiti nacionalne suverenosti.
Milei zavrača strašenje z umetno inteligenco
Argentinski predsednik je v drugem delu govora napadel tudi širjenje pristojnosti mednarodnih organizacij na področja, za katera po njegovi oceni nimajo ustreznega mandata. Kritiziral je Agendo 2030, nove razvojne programe in delovanje Svetovne zdravstvene organizacije med pandemijo.
Posebno pozornost je namenil umetni inteligenci oziroma “superinteligenci”, kot novo tehnologijo imenuje Trump. Medtem ko del mednarodne politike opozarja predvsem na njene nevarnosti in zahteva strožjo regulacijo, Milei v njej vidi priložnost za velikanski skok produktivnosti.
Umetno inteligenco je primerjal s tovarno šivank iz del Adama Smitha, ki ponazarja, kako delitev dela in tehnološki napredek povečujeta proizvodnjo. Priznal je, da razvoj zahteva previdnost, vendar opozoril, da previdnost ne sme postati strah, strah pa ne politična poslušnost.
Argentina se bo po njegovih besedah postavila “v prvo vrsto svobode” in se zavezala, da umetne inteligence ne bo preventivno regulirala. Država želi svoje energetske vire, kritične minerale in človeški kapital izkoristiti za privabljanje podjetij, ki razvijajo nove tehnologije.
Trdno ob ZDA, Izraelu in Zahodu
Milei je znova potrdil nedvoumno usmeritev Argentine proti zahodnemu svetu. Posebej je poudaril zavezništvo z Združenimi državami in Izraelom, s katerima naj bi Argentino povezovala globoka vrednostna bližina in strateška dopolnjevanja.
Obsodil je delovanje iranskega režima proti Izraelu ter spomnil na teroristična napada v Buenos Airesu v letih 1992 in 1994. Argentina je iransko revolucionarno gardo razglasila za teroristično organizacijo, Milei pa je poudaril, da bo njegova vlada še naprej zahtevala pravico za žrtve.
Njegovo sklepno sporočilo je bilo, da je lahko država resnična gospodarica svoje prihodnosti le, če je politično pomembna, gospodarsko vplivna in vojaško spoštovana. Argentina po njegovih besedah ne želi več upravljati revščine, izolacije in postopnega nazadovanja, zato se je odločila za kapitalizem svobodnega podjetništva.
Govor je končal z vzklikom, ki je postal zaščitni znak njegovega političnega gibanja: “Naj živi svoboda, prekleto!”
