Ameriški predsednik Donald Trump je v govoru na 81. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ostro zavrnil globalno upravljanje, množične migracije in poseganje mednarodnih ustanov v ameriško notranjo politiko. OZN je obtožil dvojnih meril pri človekovih pravicah ter poudaril, da nezakonito priseljevanje ni človekova pravica, države pa imajo pravico ohraniti svojo suverenost, meje in kulturno identiteto.
V uradnem povzetku govora Bele hiše so v ospredju Trumpove besede, da se Združene države pod njegovim vodstvom ne bodo podrejale globalnemu sistemu nadzora. “Globalne vlade ni in dokler bom predsednik, ne bo globalnih davkov,” je dejal ter ameriško zunanjo politiko znova postavil na načela nacionalne suverenosti, vojaške moči in neposrednega varovanja ameriških interesov.
Portal24.si je v ločenem prispevku že poročal o Trumpovi grožnji Iranu in posrednih pogovorih v New Yorku, vendar je ameriški predsednik precejšen del 37-minutnega nastopa namenil tudi množičnim migracijam, ideologiji spola, pregonu kristjanov, Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter prihodnosti umetne inteligence.
“Človekova pravica do nezakonitega priseljevanja ne obstaja”
Trump je OZN obtožil, da na eni strani prek Unesca govori o varovanju kulturne dediščine, na drugi strani pa podpira politike, ki po njegovi oceni ogrožajo narodno, zgodovinsko in kulturno identiteto posameznih držav.
“Z nenehnim spodbujanjem množičnih migracij ti globalisti dejavno uničujejo največje kulture in najdragocenejšo dediščino v zgodovini,” je dejal.
Posebej je poudaril razliko med zakonitim priseljevanjem in nezakonitim prehajanjem meja. “Človekova pravica do nezakonitega priseljevanja ne obstaja, obstaja pa pravica, da država ostane suverena,” je sporočil zbranim voditeljem.
Po njegovih besedah mednarodne ustanove od zahodnih držav zahtevajo odpiranje meja, čeprav številne prišleke povezujejo s kriminalnimi skupinami in varnostnimi tveganji. Trump je poudaril, da ima vsaka država pravico odločati, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje, ter preprečiti, da bi nezakonite migracije preoblikovale njeno družbo brez soglasja prebivalstva.
Ameriški predsednik je med dosežki svoje administracije izpostavil zaostritev nadzora na južni meji, ukrepanje proti mamilarskim kartelom in omejevanje nezakonitega priseljevanja. Kartelem je pripisal uporabo umorov, posilstev, mučenja in izsiljevanja kot sredstev teroriziranja prebivalstva, zaradi česar jih njegova administracija obravnava kot tuje teroristične organizacije.
Kritika dvojnih meril pri človekovih pravicah
Trump je ostro napadel tudi vodilne predstavnike OZN za človekove pravice. Očital jim je, da čas namenjajo kritikam Združenih držav zaradi njihove migracijske politike in omejevanja medicinskih posegov za spremembo spola pri otrocih, medtem ko precej manj pozornosti namenjajo preganjanju kristjanov ter zločinom najbolj represivnih režimov.
Dejal je, da OZN kritizira ameriško administracijo, ker želi otroke zaščititi pred tem, kar sam opisuje kot “transspolno pohabljanje in transspolno norost”, ter ker izvaja svojo zakonodajo na področju priseljevanja.
Obenem je Svetu OZN za človekove pravice očital molk ob nasilju nad kristjani, zločini diktatur in delovanju režimov, ki svojim prebivalcem odrekajo temeljne svoboščine.
Trumpovo sporočilo je bilo, da mednarodne organizacije človekovih pravic ne uporabljajo več enotno, ampak jih pogosto razlagajo glede na politične in ideološke interese. Prav takšna selektivnost po njegovem zmanjšuje njihovo verodostojnost ter spodkopava pripravljenost suverenih držav za sodelovanje.
Države pozval k izstopu iz Mednarodnega kazenskega sodišča
Ameriški predsednik je države članice Mednarodnega kazenskega sodišča pozval, naj iz ustanove izstopijo. Sodišče je označil za nenadzorovano institucijo, ki po njegovih besedah prek pravnih postopkov posega v suverenost držav in skuša uveljavljati oblast nad državljani držav, ki njegove pristojnosti niso priznale.
Združene države niso članica Mednarodnega kazenskega sodišča. Trumpova administracija je do njega posebej kritična zaradi postopkov proti ameriškim in izraelskim predstavnikom ter vztraja, da sodišče nima pristojnosti nad ameriškimi državljani.
Poziv k izstopu je del širšega Trumpovega nasprotovanja nadnacionalnim ustanovam, ki lahko po njegovi oceni sprejemajo odločitve brez neposredne demokratične odgovornosti do prebivalcev držav, na katere te odločitve vplivajo.
Brez globalnega nadzora nad “superinteligenco”
Trump se je dotaknil tudi umetne inteligence, ki jo je v govoru začel imenovati “superinteligenca”. Združene države bodo po njegovih besedah zavrnile vsak poskus oblikovanja globalističnega sistema nadzora nad njenim razvojem.
Podobno stališče je dan pozneje predstavil argentinski predsednik Javier Milei. Argentina se želi postaviti v “prvo vrsto svobode”, privabiti razvijalce umetne inteligence in se izogniti preventivni regulaciji, ki bi lahko zavirala razvoj tehnologije.
Trump je ameriško politiko predstavil kot alternativo evropskemu in mednarodnemu pristopu, ki je bolj usmerjen v vnaprejšnje predpise. Washington želi ohraniti vodilno vlogo pri razvoju tehnologije ter preprečiti, da bi pravila mednarodnih organizacij določala meje ameriških raziskav in podjetništva.
Suverene države namesto globalnega upravljanja
Rdeča nit Trumpovega govora je bila zahteva po vrnitvi k mednarodnemu redu, ki temelji na sodelovanju samostojnih držav, ne na nadnacionalnem upravljanju. Združene države so po njegovih besedah pripravljene sodelovati z drugimi državami pri varnosti, trgovini in reševanju vojn, vendar ne bodo sprejele institucij, ki bi Ameriki določale davke, migracijsko politiko, družbena pravila ali tehnološki razvoj.
“Svoboda ni bila darilo, ki so ga Američani zlahka dobili. Po 250 letih se ji ne bomo nikoli odpovedali,” je sklenil Trump.
