Evropska komisija preučuje možnost, da bi večino 45 milijard evrov, predvidenih za Ukrajino v letu 2027, izplačala že v prvih mesecih prihodnjega leta. V Bruslju iščejo način, kako Kijevu zaradi naraščajočega proračunskega primanjkljaja in pričakovane zahtevne zime hitreje zagotoviti denar, vendar dokončna odločitev še ni sprejeta.
Kot danes poroča Euractiv, možnost hitrejšega črpanja druge polovice evropskega posojila vse bolj pridobiva politično podporo. Namesto enakomernega razporejanja denarja skozi vse leto 2027 bi Komisija večji del zneska izplačala v prvem delu leta. S tem bi Ukrajina prej dobila sredstva za obrambo, delovanje državnega proračuna in pokrivanje najnujnejših izdatkov.
Evropska unija je za leti 2026 in 2027 odobrila skupno 90 milijard evrov posojila, po 45 milijard evrov za vsako leto. Denar EU zagotavlja z zadolževanjem na kapitalskih trgih, posojilo pa je zavarovano z evropskim proračunom. Ukrajina naj bi ga odplačevala šele po prejemu morebitnih ruskih vojnih reparacij.
Kijev letos opozarja na 23,5 milijarde evrov primanjkljaja
Ukrajinska vlada ocenjuje, da ji letos manjka 23,5 milijarde evrov, za leto 2027 pa napoveduje primanjkljaj v višini 32,6 milijarde dolarjev oziroma približno 28,4 milijarde evrov. Evropska komisija lastne končne ocene ukrajinske finančne vrzeli še ni objavila, priznava pa, da nadaljevanje ruskih napadov povečuje potrebe države.
Posebno težavo predstavljajo napadi na podjetja, energetske objekte in drugo gospodarsko infrastrukturo. Poleg neposredne škode zmanjšujejo proizvodnjo in davčne prihodke, na katerih temelji ukrajinski proračun. Analitik Evropskega političnega centra Philipp Lausberg je za Euractiv opozoril, da je Rusija svojo strategijo vse bolj usmerila tudi proti virom proračunskih in davčnih prihodkov Ukrajine.
Po njegovih besedah Ukrajini denarja zmanjkuje hitreje, kot je bilo sprva pričakovano. Hitrejše izplačilo evropskih sredstev bi lahko ublažilo kratkoročni pritisk, hkrati pa bi odprlo vprašanje, koliko denarja bi Kijevu ostalo na voljo v drugi polovici leta 2027.
Ukrajina letos še ni prejela skupno približno 37 milijard evrov, predvidenih iz evropskega posojila in Evropskega mirovnega instrumenta. Evropska komisija je sicer 18. septembra nakazala 3,3 milijarde evrov za obrambne potrebe, predvsem za nabavo raket in brezpilotnih letalnikov. O tem smo poročali v članku EU Ukrajini namenja 3,3 milijarde evrov za rakete in drone.
Bruselj zahteva tudi nadaljevanje reform
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je v torek ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta je poudaril predvsem potrebo po hitrejši dobavi sistemov zračne obrambe, v Bruslju pa od Kijeva pričakujejo nadaljevanje dogovorjenih reform, od katerih so odvisna posamezna izplačila.
Po navedbah Euractiva med evropskimi uradniki narašča nezadovoljstvo zaradi upočasnjenega izvajanja nekaterih reform. Evropska pomoč je povezana z ukrepi na področjih javnih financ, pravosodja, boja proti korupciji, upravljanja državnega premoženja in poslovnega okolja. Komisija mora pred posameznimi izplačili preveriti izpolnjevanje dogovorjenih pogojev.
Evropski voditelji so posojilo prvotno oblikovali tako, da bi pokrilo približno dve tretjini ukrajinskih finančnih potreb v letih 2026 in 2027. Preostalo tretjino oziroma približno 45 milijard evrov naj bi prispevale druge partnerice, med njimi Velika Britanija, Kanada in Japonska.
Za zdaj so dodatne zaveze precej manjše od pričakovanj. Mednarodni denarni sklad je odobril približno 8,1 milijarde dolarjev, razporejenih čez štiri leta, Norveška pa je za leto 2027 predlagala 7,8 milijarde evrov vojaške in civilne podpore. Bruselj zato vse težje računa, da bodo druge partnerice v celoti pokrile preostali del potreb.
Hitrejše izplačilo težavo prestavlja naprej
Evropska komisija lahko z zgodnejšim izplačilom večine 45 milijard evrov ublaži pritisk na ukrajinski proračun v začetku prihodnjega leta. Ukrep pa sam po sebi ne povečuje celotnega obsega posojila. Če bi bil denar porabljen hitreje, bi morala EU pozneje poiskati nov vir za nadaljnje financiranje Ukrajine.
Razprava o hitrejšem izplačilu zato odpira tudi vprašanje dolgoročne uporabe prihodkov iz zamrznjenega ruskega državnega premoženja. EU že uporablja izredne prihodke, ustvarjene z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, vendar glavnica ostaja blokirana, več v članku o ponovnem pritisku držav EU za uporabo zamrznjenih ruskih milijard.
Komisija zdaj išče rešitev znotraj že potrjenega 90-milijardnega programa. Morebitno zgodnejše izplačilo denarja za leto 2027 bi moralo biti usklajeno z evropskim zadolževanjem, ukrajinskimi potrebami in izpolnjevanjem reformnih pogojev.
