Skupina držav Evropske unije želi obuditi načrt, po katerem bi zamrznjeno premoženje ruske centralne banke uporabili za financiranje Ukrajine. Pobudo naj bi podpirale najmanj Švedska, Nizozemska, Španija in Poljska, ki od Evropske komisije zahtevajo nadaljevanje dela na politično in pravno občutljivem predlogu.
Koalicija držav pripravlja pismo Evropski komisiji, v katerem jo bo pozvala, naj znova začne pripravljati možnosti za financiranje Ukrajine z uporabo ruskega državnega premoženja, poroča Financial Times.
Podrobnosti pobude še niso javno objavljene. Prav tako še ni jasno, ali države predlagajo neposredno uporabo premoženja, nov sistem posojil z ruskim premoženjem kot jamstvom ali drugačen finančni mehanizem.
V EU zamrznjenih okoli 210 milijard evrov
Po podatkih Sveta EU je v Evropski uniji trenutno zamrznjenih približno 210 milijard evrov premoženja ruske centralne banke. Večina sredstev je bila blokirana po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
EU trenutno ne uporablja same glavnice, temveč izredne prihodke in obresti, ki nastajajo z upravljanjem zamrznjenih sredstev. Pravila določajo, da gre 95 odstotkov teh prihodkov v mehanizem, s katerim Ukrajina odplačuje posojila EU in skupine G7, preostalih pet odstotkov pa v Evropski mirovni instrument.
Portal24 je v začetku avgusta poročal, da je EU prejela novo tranšo v višini 1,4 milijarde evrov, ustvarjeno z obrestmi od zamrznjenega ruskega premoženja. Od zamrznitve so sredstva ustvarila že okoli osem milijard evrov izrednih prihodkov.
Nova pobuda gre korak dlje, saj znova odpira vprašanje, ali bi bilo mogoče za podporo Ukrajini neposredno uporabiti tudi širšo vrednost zamrznjenih ruskih državnih sredstev.
Ovira ostajajo pravna in finančna tveganja
Neposredna uporaba premoženja ruske centralne banke med članicami EU že dalj časa povzroča pomisleke. Nasprotniki opozarjajo na zaščito državnega premoženja po mednarodnem pravu, možnost ruskih povračilnih ukrepov in tveganje za zaupanje v evropski finančni sistem.
EU je decembra lani začasno prepovedala vračanje zamrznjenih sredstev Rusiji. Evropski voditelji so se hkrati dogovorili, da bodo Ukrajini v letih 2026 in 2027 zagotovili 90 milijard evrov posojila, ki ga bo Unija financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih.
Dogovor predvideva, da bi Ukrajina posojilo odplačala šele, ko bi Rusija poravnala vojno škodo. Do takrat rusko premoženje ostaja zamrznjeno, EU pa si pridržuje pravico, da ga v skladu z evropskim in mednarodnim pravom uporabi za poplačilo posojila.
Pismo skupine držav še ne pomeni, da je bila odločitev sprejeta. Kaže pa, da del članic želi povečati pritisk na Bruselj in stroške nadaljnjega financiranja Ukrajine v večji meri prenesti na Rusijo.
