Italijanski senat je v sredo dokončno potrdil zakon, ki odpira pot vrnitvi države k proizvodnji jedrske energije. Za je glasovalo 81 senatorjev, proti 51, sedem se jih je vzdržalo. Vlada premierke Giorgie Meloni želi z jedrskimi elektrarnami v prihodnje okrepiti zanesljivost oskrbe z elektriko in zmanjšati odvisnost od uvoza, toda sprejeti zakon še ne dovoljuje gradnje reaktorjev. Najprej mora država določiti pravila, po katerih bo mogoče posamezne projekte načrtovati in odobriti.
Poslanski dom je predlog potrdil že pred senatom. Zdaj ima vlada 12 mesecev od uveljavitve zakona, da sprejme izvedbene predpise. Ti bodo urejali proizvodnjo jedrske energije, varnostni nadzor, postopke za nove elektrarne, ravnanje z gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnjo nekdanjih objektov. Predvidena sta tudi nacionalni program razvoja in ureditev pristojnosti organov, ki bodo jedrsko dejavnost nadzirali, izhaja iz gradiva italijanskega parlamenta.
Vlada računa na drugačne reaktorje kot v preteklosti
Italijanska vlada svojo odločitev utemeljuje z rastjo porabe električne energije, podnebnimi cilji in vprašanjem energetske varnosti. Minister za okolje in energetsko varnost Gilberto Pichetto Fratin je ob obravnavi zakona poudaril, da imajo nove jedrske tehnologije po oceni vlade pomembno vlogo pri razogljičenju in konkurenčnosti gospodarstva. Opozoril je tudi, da mora razprava o temi, ki deli javnost, temeljiti na znanstveni presoji, preglednosti in pogovoru z lokalnimi skupnostmi.
V ospredju načrtov so majhni modularni reaktorji, znani po kratici SMR, in druge napredne jedrske tehnologije. Gre za manjše enote od velikih elektrarn, kakršne je Italija uporabljala pred opustitvijo jedrskega programa. Zagovorniki menijo, da bi jih bilo mogoče graditi bolj prilagodljivo, vendar njihove ekonomske prednosti pri množični komercialni uporabi v Evropi še niso dokazane.
Tudi zato nova zakonodaja ne pomeni, da bodo italijanska gospodinjstva kmalu dobivala elektriko iz domačih jedrskih elektrarn. Vlada mora najprej pripraviti podrobna pravila, vlagatelji nato konkretne projekte, pristojni organi pa jih bodo morali varnostno in okoljsko presoditi. Minister je kot mogoč čas začetka obratovanja prvih novih reaktorjev omenjal leta 2033 do 2035; to je časovna ocena, ne potrjen datum za katero koli elektrarno.
Dva referenduma in vprašanje, ki ostaja odprto
Italija je nekoč imela štiri delujoče jedrske reaktorje. Po nesreči v Černobilu leta 1986 so volivci na referendumu naslednje leto podprli odločitve, ki so dejansko ustavile njen jedrski program. Poskus vrnitve je propadel še leta 2011, ko so Italijani po nesreči v japonski Fukušimi na novem referendumu zavrnili načrte za jedrsko energijo. Zato je sredino glasovanje velik politični premik, čeprav do ponovnega zagona proizvodnje ostaja dolga pot.
Ena od težav je starejša od sedanjega zakona: država še nima dokončno urejenega nacionalnega odlagališča radioaktivnih odpadkov iz prejšnjega jedrskega programa. Odpadki so za zdaj shranjeni na začasnih lokacijah. Če želi Italija graditi nove reaktorje, bo morala prepričljivo odgovoriti tudi na vprašanje, kje bodo objekti stali in kako bo poskrbljeno za odpadke v celotnem obdobju njihovega delovanja.
Podpora načelu še ne pomeni podpore lokaciji
Javno mnenje o jedrski energiji se spreminja. V raziskavi podjetja Only Numbers iz junija je približno 55 odstotkov vprašanih podprlo elektrarne nove generacije, pri čemer je podpora izrazitejša med mlajšimi. Vendar splošna podpora tehnologiji še ne pove, kako bi se prebivalci odzvali na predlog elektrarne ali odlagališča v svoji bližini. To bo za vlado pomemben preizkus, ko bodo na mizi konkretne lokacije.
Odprto ostaja tudi financiranje. Nasprotniki načrtov opozarjajo na visoke začetne stroške in na vprašanje, ali bodo zasebni vlagatelji pripravljeni prevzeti tveganje pri tehnologijah, ki se v Evropi še niso uveljavile v širši komercialni uporabi. Vlada odgovarja, da potrebuje Italija dolgoročno več zanesljivih virov elektrike. Sprejeti zakon ji daje okvir, da jedrsko možnost znova odpre; o stroških, lokacijah in gradnji posameznih reaktorjev bo treba odločati šele v naslednjih korakih.
