Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Če bodo države članice oceno potrdile, bo imela Slovenija prednostni dostop do operativne in finančne podpore Evropske unije. Kljub ugotovljenemu tveganju pa ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem. Po trenutnih izračunih bi morala prihodnje leto sprejeti okoli 130 prosilcev za azil ali prispevati približno 2,6 milijona evrov.
Evropska komisija je oceno objavila v letnem poročilu o migracijah in azilu. Poleg Slovenije je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila še 14 članic, med njimi Hrvaško, Poljsko, Nemčijo, Francijo in baltske države.
Kot poroča STA, Bruselj pri oceni upošteva število nezakonitih prihodov, vloženih prošenj za azil, prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine in tako imenovana sekundarna migracijska gibanja. Gre za premike migrantov iz države prvega vstopa v drugo članico Evropske unije.
Veliko nedovoljenih gibanj in zahtevkov za vrnitev
Evropska komisija je v poročilu opozorila na obremenjenost slovenskega azilnega in sprejemnega sistema.
“Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je vplivalo na njene sisteme za azil in sprejem,” je zapisala komisija.
Slovenija je po navedbah Bruslja glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela tudi največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil. Neimenovani uradnik Evropske komisije je za STA pojasnil, da je Bruselj v tesnih stikih s slovenskimi oblastmi. Cilj pogovorov je zagotoviti pravilno izvajanje postopkov iz evropskega pakta o migracijah in azilu ter preprečiti nadaljnje stopnjevanje pritiska.
Na problem sekundarnih migracij je pred približno mesecem dni v pogovoru z evropskim komisarjem za notranje zadeve Magnusom Brunnerjem opozoril tudi minister za notranje zadeve Franci Matoz.
“Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic,” je poudaril Matoz.
Države, za katere je ugotovljeno tveganje migracijskega pritiska, imajo v skladu z evropskim paktom prednostni dostop do podpornih ukrepov. Med njimi so pomoč pristojnih agencij EU, operativna podpora in dodatna finančna sredstva.
Slovenija ni med državami z “resnimi razmerami”
Evropska komisija Slovenije ni uvrstila v skupino držav, ki se na področju migracij soočajo z resnimi razmerami. V tej skupini so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska.
Te države bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v solidarnostnem mehanizmu za leto 2027. Slovenija te možnosti glede na sedanji predlog ne bo imela, čeprav komisija zanjo ugotavlja tveganje migracijskega pritiska.
Solidarnostni mehanizem je namenjen podpori članicam, ki so najbolj obremenjene z migracijami. Do podpore bodo tako kot v drugi polovici letošnjega leta tudi prihodnje leto upravičene Španija, Italija, Grčija in Ciper.
Predlog za leto 2027 mora v skladu s pravno podlago vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov. Države, ki morajo sodelovati, lahko izbirajo med sprejemom prosilcev, finančnim prispevkom in drugimi oblikami podpore. Možna je tudi kombinacija različnih ukrepov.
Za Slovenijo okoli 130 prosilcev ali 2,6 milijona evrov
Slovenija se je za letošnji solidarnostni mehanizem odločila za finančni prispevek. Ker se je mehanizem zaradi krajšega obdobja izvajal v manjšem obsegu, je država v skladu s svojim določenim deležem prispevala 1,8 milijona evrov.
Viri pri Evropski komisiji so po navedbah STA pojasnili, da naj bi slovenski delež tudi v prihodnjem letu ostal enak. Če bo mehanizem obsegal najmanj predvidenih 30.000 premestitev oziroma 600 milijonov evrov prispevkov, bi morala Slovenija sprejeti približno 130 prosilcev za azil ali vplačati okoli 2,6 milijona evrov.
Končni znesek še ni določen. Evropska komisija je predlog solidarnostnega mehanizma za leto 2027 predstavila, njegove podrobnosti pa za zdaj niso javno dostopne. O končnem obsegu mehanizma in prispevkih posameznih držav bo odločal Svet EU, odločitev pa je predvidena do konca leta.
Z objavo poročila se je začel drugi letni cikel izvajanja evropskega migracijskega pakta, ki se uporablja od junija letos.
Evropski komisar Brunner je ob predstavitvi poročila ocenil, da novi pristop že prinaša rezultate. “Število nezakonitih migracij se zmanjšuje, zmanjšuje pa se tudi število prošenj za azil in sekundarnih gibanj. Število vrnjenih migrantov pa se povečuje,” je dejal.
