Družba ELES opozarja, da so se prihodki iz omrežnine po uvedbi omrežninske reforme in kasnejših zakonskih spremembah občutno zmanjšali. Po njihovih analizah so ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij leta 2025 iz omrežnine prejeli 326 milijonov evrov, kar je 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je za to obdobje predvidela Agencija za energijo. Primanjkljaj so pokrivali predvsem z rekordnimi prihodki od dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti, v družbi pa opozarjajo, da takšen model dolgoročno ne bo več vzdržen.
Direktor ELES-a Aleksander Mervar ob tem poudarja, da namen analize ni kritika Agencije za energijo. Kot je zapisal, želi družba prispevati k verodostojnemu obveščanju javnosti o dejanskem finančnem stanju po uvedbi nove metodologije obračunavanja omrežnine.
Prihodki precej nižji kot pred reformo
Po podatkih ELES-a so elektrooperaterji leta 2025 zbrali 326 milijonov evrov omrežninskih prihodkov. Leta 2023, zadnje polno leto pred uvedbo nove metodologije, pa so ti prihodki znašali 371 milijonov evrov.
V družbi poudarjajo, da bi tudi brez interventnega zakona, ki ga je državni zbor sprejel februarja 2025, prihodki znašali približno 367 milijonov evrov, kar bi bilo še vedno manj kot pred reformo.
Ob tem opozarjajo na še večji razkorak med načrtovanim in dejanskim financiranjem. Agencija za energijo je za leto 2025 določila regulativni okvir v višini 544 milijonov evrov, dejansko pa je bilo zbranih le 326 milijonov evrov. Razlika v višini 218 milijonov evrov je bila po navedbah ELES-a pokrita predvsem s prihodki od dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Več razlogov za nastali primanjkljaj
V ELES-u poudarjajo, da zmanjšanje prihodkov ni posledica enega samega ukrepa, temveč kombinacije več dejavnikov.
Prvi razlog predstavlja regulativni okvir Agencije za energijo, ki je po njihovih navedbah že v izhodišču predvideval 61 milijonov evrov primanjkljaja pri elektrodistribucijskih podjetjih. Tega mora na podlagi energetskega zakona pokrivati ELES.
Drugi razlog je manjša poraba električne energije od pričakovane. Elektrodistribucijska podjetja so pri pripravi finančnih načrtov izhajala iz optimističnih napovedi o rasti porabe in priključnih moči, ki pa se niso uresničile.
Po navedbah družbe je bila poraba električne energije leta 2025 glede na predkoronsko leto 2019 nižja za približno 15 odstotkov. Ker se omrežnina razporeja med manjšo količino porabljene energije, so bili prihodki od pričakovanj nižji.
Interventni zakon dodatno znižal prihodke
Pomemben vpliv je imel tudi interventni zakon, ki je za januar in februar 2025 izenačil tarifi za prvi in drugi časovni blok pri gospodinjskih odjemalcih.
V ELES-u ocenjujejo, da je ta ukrep povzročil dodatnih 19 milijonov evrov izpada prihodkov.
Ob tem opozarjajo, da so bili v zadnjih šestih letih sprejeti že trije interventni zakoni, ki so na podoben način posegli v sistem obračunavanja omrežnine in zmanjšali prihodke elektrooperaterjev.
Na prihodke so vplivale tudi spremembe Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine. Agencija za energijo je uvedla prehodno obdobje postopnega zviševanja tarif po modelu 50–70–90, zaradi česar so bile tarifne postavke za prvi časovni blok v letih 2025, 2026 in 2027 nižje od prvotno predvidenih.
Po izračunih ELES-a je ta sprememba v letu 2025 povzročila še dodatnih 23 milijonov evrov izpada prihodkov.
Rekordni prihodki od dražb so zakrili primanjkljaj
Čeprav so omrežninski prihodki upadli, je ELES lani ustvaril rekordne prihodke iz drugega pomembnega vira financiranja.
Prihodki od dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti so leta 2025 znašali 222 milijonov evrov, kar je približno 27 milijonov evrov več kot leto prej.
Prav zaradi teh rekordnih prihodkov je družba lahko pokrila primanjkljaj pri omrežnini in nadaljevala investicije v elektroenergetsko omrežje.
V ELES-u opozarjajo, da takšno stanje ne bo trajalo dolgo. Že leta 2027 pričakujejo občutno nižje prihodke iz tega naslova zaradi sprememb pri izračunu čezmejnih prenosnih zmogljivosti in priprave nove evropske uredbe TEN-E, ki bo del teh prihodkov namenila skupnim evropskim projektom razvoja prenosnega omrežja.
Mervar: Reforma je bila potrebna, vendar ne zadostuje
Kljub kritikam finančnih učinkov Aleksander Mervar ostaja zagovornik omrežninske reforme.
“Omrežninska reforma je bila korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen,” poudarja. Dodaja, da mora vsak uporabnik elektroenergetskega omrežja plačati toliko, kolikor omrežje dejansko uporablja.
Kot primer navaja sistem neto meritev za sončne elektrarne. Po njegovih besedah je ta sistem leta 2024 povzročil približno 27 milijonov evrov nižje omrežninske prihodke, razliko pa so plačevali odjemalci brez lastnih sončnih elektrarn.
“Reforma je to nesorazmerje odpravila. Sem zagovornik sorazmernih in pravičnih obremenitev, hkrati pa že leta javno opozarjam, da je bila ta omrežninska reforma le prvi nujni korak celovite reforme in da se bodo morale tarife za uporabo omrežij v prihodnosti še bistveno povišati,” je poudaril Mervar.
Opozorilo pred pomanjkanjem vlaganj
Direktor ELES-a opozarja, da se prostor za nove interventne posege praktično izteka.
“Moramo se nemudoma dogovoriti o dvigu tarif za uporabo distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif namreč ne bomo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja,” opozarja.
Po njegovih besedah zeleni prehod zahteva bistveno več vlaganj v distribucijsko omrežje, predvsem zaradi hitrega razvoja razpršenih virov energije, kot so sončne elektrarne.
“Sprejeti moramo družbeni dogovor in povišati omrežninske tarife ali pa se soočiti z grožnjo španskega scenarija,” je sklenil Mervar.
