V odročnih in skoraj nedotaknjenih delih severozahodne Aljaske se pojavljajo svetlo oranžni potoki in reke. Nova raziskava kaže, da taljenje permafrosta odpira pot kisli vodi, bogati s kovinami, pri čemer so bili nekateri izviri bolj kisli in kovinsko obremenjeni od vode na območjih rudnikov.
Raziskovalci Univerze Kalifornije v Davisu so preučili šest porečij v gorovju Brooks, večinoma na območju narodnih parkov in naravnih rezervatov. Vzorci, ki so jih zbirali med poletji od leta 2022 do 2024, so razkrili nenadne spremembe kemijske sestave vode.
Rezultati so objavljeni v recenzirani reviji AGU Advances. Raziskava ugotavlja, da so naravni kisli izviri v treh preučevanih porečjih dosegli vrednost pH pod 4 ter vsebovali visoke koncentracije cinka, bakra, kadmija, svinca, kobalta in niklja.
Taljenje permafrosta odpira pot vodi
Proces ni posledica rudarjenja ali druge industrijske dejavnosti. Raziskovalci ga povezujejo s taljenjem trajno zamrznjenih tal, ki vodi omogoča, da prodre globlje in doseže kamninske plasti s sulfidnimi minerali.
Ob stiku z vodo in kisikom se sulfidi začnejo razkrajati. Pri tem nastaja žveplova kislina, iz kamnin pa se sproščajo železo in druge kovine. Železo se ob nadaljnjih kemičnih reakcijah obarja ter rečne struge in bregove prekrije z značilno oranžno plastjo, podobno rji.
Dolgoletni podatki kažejo, da se je izrazita sprememba začela okoli leta 2019. Takrat je Aljaska doživela svoje najtoplejše poletje, sledila pa mu je snežna zima. Debela snežna odeja je tla izolirala in preprečevala njihovo globoko ponovno zamrznitev, zato je lahko voda prodrla globlje kot običajno.
Do leta 2025 so satelitski posnetki pokazali znake podobnega dogajanja v več kot 200 rekah in potokih gorovja Brooks.
Kovine potujejo skoraj 100 kilometrov
Glavne rečne struge so se izkazale za deloma odporne. Njihova voda je nevtralizirala večino kisline, zato se pH glavnega toka ni občutno znižal. To pa ni veljalo za kovine.
Raziskovalci so do 97 kilometrov po toku navzdol izmerili približno 70-krat višje koncentracije nekaterih kovin kot pred dotokom prizadete vode. Nekatere kovine lahko s potovanjem po reki spremenijo kemično obliko in postanejo dostopnejše organizmom ter zato potencialno nevarnejše.
Za zdaj na preučevanih območjih niso zaznali množičnega pogina rib ali potrjenih posledic za pitno vodo v naseljih. Avtorji zato poudarjajo, da raziskava še ne dokazuje neposredne škode ljudem ali živalim. Opozarja pa na hitro spreminjanje vodnih sistemov, ki so bili še pred nekaj leti videti povsem neokrnjeni.
O širših spremembah na skrajnem severu smo pisali tudi v prispevku o tem, kako taljenje ledu zmanjšuje ključno hranilo v Arktiki in posega v prehranjevalno verigo. Oranžni vodotoki kažejo še drugo razsežnost segrevanja: taljenje tal ne sprošča le ogljika, temveč lahko iz kamnin mobilizira tudi kisline in kovine.
