Epidemija ebole v Kongu se hitro širi: Umrlo že 1405 ljudi

Delci virusa ebole Slika skenirajočega elektronskega mikrografa delcev virusa ebole (vijolična), ki brstijo in so pritrjeni na površino okuženih celic VERO E6 (zelena) [Foto: Unsplash, NIAID]

Število potrjenih primerov ebole v Demokratični republiki Kongo je naraslo na 3200. Skoraj 44 odstotkov okuženih je umrlo, zdravstvene ekipe pa se z epidemijo spoprijemajo ob pomanjkanju opreme, nasilju in nezaupanju prebivalcev.

Epidemija ebole v Demokratični republiki Kongo se še naprej hitro širi. Po najnovejših podatkih tamkajšnjih oblasti so potrdili 3200 primerov bolezni, umrlo pa je 1405 ljudi.

Še v sredo je bilo potrjenih 2536 primerov in 1033 smrti. To pomeni, da se je uradno število okužb v samo nekaj dneh povečalo za 664, število umrlih pa za 372, poroča Reuters.

Dejansko število obolelih bi bilo lahko še višje. Zdravstvene oblasti težko spremljajo vse stike okuženih, številni ljudje pa umrejo zunaj zdravstvenih ustanov, zato niso vključeni v uradne evidence.

Za redko različico ni odobrenega cepiva

Sedanjo epidemijo povzroča virus Bundibugyo, redkejša različica ebole. Za razliko od pogostejše različice Zaire zanjo ni odobrenega cepiva niti posebnega zdravila.

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da zdravljenje temelji predvsem na podporni oskrbi, zgodnjem odkrivanju okužb, izolaciji bolnikov, sledenju njihovim stikom ter varnih pokopih umrlih. V preskušanju je tudi več poskusnih cepiv in zdravil, a njihova učinkovitost proti tej različici virusa še ni potrjena.

Ebola se prenaša z neposrednim stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami okuženih oseb, tudi umrlih. Med prvimi znaki bolezni so visoka vročina, izrazita utrujenost, bolečine v mišicah in glavobol. Pozneje se lahko pojavijo bruhanje, driska ter notranje in zunanje krvavitve.

Oborožene skupine in napadi na zdravstvene ekipe

Izbruh se je sredi maja začel v severovzhodni provinci Ituri. Gre za 17. epidemijo ebole v državi, odkar so virus leta 1976 prvič prepoznali na območju današnjega Konga.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije odziv otežujejo spopadi oboroženih skupin, preseljevanje prebivalstva, begunska taborišča in živahen čezmejni promet. Zdravstvenim ustanovam primanjkuje osnovne opreme, zabeležili pa so tudi napade na zdravstvene delavce in klinike.

Del prebivalstva zdravstvenim ekipam ne zaupa. Napetosti povzročajo predvsem omejitve pri pokopih, saj je stik s truplom umrlega zaradi ebole eden najnevarnejših načinov prenosa. Širijo se tudi trditve, da je epidemija izmišljena, kar dodatno otežuje odkrivanje okuženih.

Virus se je razširil tudi v sosednjo Ugando, kjer so potrdili 20 primerov. Nove okužbe tam niso zaznali od 22. junija, zadnjega bolnika pa so iz bolnišnice odpustili 16. julija. Uganda mora brez novega primera prestati še 42 dni, preden bo lahko razglasila konec epidemije.