Po napadih jemenskih Hutijev na savdske naftne objekte je skozi ožino Bab el Mandeb v nedeljo plulo le 11 tovornih ladij, najmanj v več mesecih. Ožina je postala drugo kritično žarišče za svetovno trgovino z nafto.
Promet po eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti se je po napadih na savdsko naftno infrastrukturo močno zmanjšal. Hutiji, ki jih podpira Iran, so razglasili pomorsko blokado Savdske Arabije in zagrozili ladjam, ki vplujejo v njena pristanišča.
Skozi ožino Bab el Mandeb je v nedeljo plulo samo 11 ladij za prevoz surovin, kažejo podatki družbe Kpler, ki jih je objavil Reuters. Gre za najnižji dnevni promet v zadnjih nekaj mesecih.
Sedem plovil je bilo naftnih tankerjev. Tri so plula proti Rdečemu morju, med njimi dva velika tankerja, namenjena v savdsko pristanišče Janbu, kjer naj bi prevzela surovo nafto. Štiri ladje so ožino zapuščale s savdsko, emiratsko in rusko nafto, namenjeno predvsem na Kitajsko in v Pakistan.
Napadi na objekte družbe Aramco
Vojaški predstavnik Hutijev Jahja Sari je sporočil, da je skupina napadla objekte savdske državne naftne družbe Aramco v mestih Džizan in Janbu ob Rdečem morju.
Videoposnetek, katerega pristnost je preveril Reuters, prikazuje velik oblak dima iz smeri rafinerije v Džizanu. Trgovski viri so bili obveščeni tudi o morebitni škodi na tamkajšnjih skladiščih goriva in nafte. Aramco navedb o škodi ni komentiral.
Proti naftnim objektom v Janbuju sta bili izstreljeni dve balistični raketi, ki ju je prestregel sistem zračne obrambe patriot. Sistem v Savdski Arabiji po dogovoru z Rijadom upravljajo pripadniki grške vojske.
Janbu je najpomembnejše savdsko naftno pristanišče ob Rdečem morju, kjer lahko dnevno natovorijo več milijonov sodov nafte. Njegov pomen se je še povečal po motnjah v Hormuški ožini, saj Savdski Arabiji omogoča izvoz nafte mimo Perzijskega zaliva. Rafinerija v Džizanu ima zmogljivost približno 400.000 sodov na dan.
Ogroženih dodatnih 7 odstotkov svetovne dobave
Hutiji so prejšnji teden sporočili, da ladjam ne bodo dovolili natovarjanja ali raztovarjanja v savdskih pristaniščih. Če bi blokado v celoti uveljavili, bi bilo lahko ogroženih dodatnih 7 odstotkov svetovne dobave nafte.
Cene fizičnih pošiljk surove nafte z Bližnjega vzhoda, iz Evrope in Afrike so prejšnji teden dosegle najvišjo raven v dveh mesecih. Cena severnomorske nafte brent je zaradi vojne z Iranom in motenj v Hormuški ožini presegla 100 dolarjev za sod.
V ponedeljek je brent po začasni prekinitvi ameriških in iranskih napadov sicer zdrsnil na okoli 93 dolarjev, a ladjarji ostajajo previdni. Skozi Hormuško ožino je ob koncu tedna dnevno plulo manj kot deset tovornih ladij, promet pa je zdaj močno zmanjšan tudi v Bab el Mandebu.
Nevarnost ponovnega izbruha vojne v Jemnu
Napadi odpirajo možnost nove fronte v širšem spopadu med ZDA in Iranom. Savdsko podprte sile v Jemnu so odgovorile z napadi na hutijska izstrelišča raket in brezpilotnih letalnikov v provincah Marib in Al Džavf. Savdska koalicija je bombardirala tudi vojaške položaje v pristanišču Hodejda.
Obe strani naj bi ob frontni črti že zbirali dodatne sile. Državljanska vojna v Jemnu, v kateri je zaradi spopadov in lakote umrlo več sto tisoč ljudi, je bila od leta 2022 večinoma zamrznjena s premirjem. Najnovejši napadi bi jo lahko znova razplamteli ter hkrati dodatno ogrozili svetovni ladijski promet in oskrbo z energenti.
