Vlada s predlaganim rebalansom državnega proračuna zagotavlja socialno državo in ohranja investicije, je poudaril finančni minister Andrej Šircelj. “Ničesar ne bomo vzeli, izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine in plače,” je zatrdil. Po njegovih besedah rebalans na življenje državljanov ne bo imel negativnih, temveč kvečjemu pozitivne učinke.
Vlada je predlog rebalansa potrdila v četrtek. Prihodki državnega proračuna so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Odhodki naj bi dosegli 18,8 milijarde evrov in bodo od doslej načrtovanih višji za 6,2 odstotka.
Proračunski primanjkljaj je ocenjen na 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Več o razporeditvi sredstev smo na Portal24.si že pisali v prispevku o vladnem predlogu rebalansa državnega proračuna.
Primanjkljaj ostaja znotraj fiskalnih pravil
Bistvo predlaganega rebalansa je po Šircljevih besedah ohranitev primanjkljaja v okviru fiskalnih pravil. Vlada je morala zato vložiti dodaten napor predvsem v zagotavljanje učinkovitejše porabe javnega denarja.
“Ob tem bi rad poudaril, da so se nekatera sredstva, kot na primer sredstva za obrambo, povečala predvsem zato, da se zagotovi raven vlaganja v varnost, ki je določena s pogodbo o članstvu v Natu,” je dejal finančni minister.
Pri spremembah na odhodkovni strani je izpostavil 269 milijonov evrov za ministrstvo za obrambo, 263 milijonov evrov za ministrstvo za finance, 221 milijonov evrov za ministrstvo za demografijo ter 201 milijon evrov za področje izobraževanja, znanosti in mladine.
Davčni prihodki v osmih mesecih višji za 10,9 odstotka
Načrtovani proračunski prihodki temeljijo na podatkih o pobranih davkih v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Ti so se v primerjavi z enakim obdobjem lani skupaj povečali za 10,9 odstotka, poroča STA.
Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine so se povečali za deset odstotkov, prispevki za socialno varnost za 7,1 odstotka, prihodki od DDV oziroma davkov na blago in storitve pa za 7,3 odstotka.
“To so glavni davki, ki polnijo proračun, in računam, da bodo njihove stopnje rasti do konca leta ne le enake, temveč se bodo še nekoliko povečale, mislim, da za približno pet odstotkov,” je povedal Šircelj.
Kot pomemben pokazatelj stabilnosti javnih financ je omenil tudi javni dolg. Ta naj bi se po najnovejši napovedi letos znižal pod 65 odstotkov BDP, kar je po ministrovih besedah pomembno tudi z vidika bonitetnih ocen države.
Vlada ostaja optimistična kljub naftni krizi
Šircelj ocenjuje, da ima Slovenija varen, stabilen in predvidljiv finančni sistem, ki ga omogoča robustno gospodarstvo. To po njegovih besedah dobro deluje tudi v zahtevnih razmerah. Kljub zaostritvi naftne krize v drugem četrtletju se je BDP medletno povečal za pet odstotkov.
Minister je zadovoljen tudi z razmerami v bančnem sektorju, kjer se kreditiranje povečuje. “Prav tako imamo, bom rekel, zelo močan bančni sistem z močno bilančno vsoto in visoko dobičkonosnostjo,” je navedel.
Vlada ostaja optimistična tudi glede preostanka leta. Zaveda se, da naftna kriza ovira običajno gospodarsko dejavnost, vendar bo po Šircljevih zagotovilih storila vse za zmanjšanje posledic naftnih šokov. Med predvidenimi ukrepi je tudi znižanje trošarin na energente.
Vlada je predlog rebalansa sprejela po seznanitvi z novo napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Urad je napoved letošnje gospodarske rasti zvišal z dveh na 3,8 odstotka, predvsem zaradi znatnega pospeška gospodarske dejavnosti v prvem polletju. Za leto 2027 pričakuje 2,5-odstotno, za leto 2028 pa 2,3-odstotno rast BDP.
