Nemška vlada napoveduje odločnejše ukrepanje proti ruski senčni floti, s katero Moskva obhaja zahodne sankcije in ohranja prihodke od izvoza nafte. Berlin želi okrepiti nadzor nad sumljivimi plovili, vendar strokovnjaki opozarjajo, da prevoz ruskega blaga po odprtem morju sam po sebi ni nezakonit, zato morajo imeti oblasti za ustavitev ali zaseg ladje jasno pravno podlago.
Nemčija je strožji pristop do ruske senčne flote napovedala v sklopu ukrepov po neuspelem napadu z brezpilotnimi letalniki na letališče Leipzig/Halle. Nemška vlada je v začetku septembra odgovornost za incident pripisala Rusiji, Moskva pa je obtožbe zavrnila.
Kancler Friedrich Merz je po objavi ugotovitev napovedal, da bodo odgovorni za hibridne napade plačali ceno. Med nemškimi odgovori naj bi bil tudi večji pritisk na ladje, ki jih povezujejo z ruskim izogibanjem sankcijam, vohunjenjem ali morebitnimi sabotažami.
Podrobnega operativnega načrta za ustavljanje in pregledovanje plovil Berlin še ni predstavil. Nemške oblasti bodo morale ukrepe uskladiti z mednarodnim pomorskim pravom, ki varuje svobodo trgovske plovbe.
Kaj je ruska senčna flota?
Izraz označuje več sto, po nekaterih ocenah pa tudi več kot tisoč ladij z nepreglednimi lastniškimi povezavami, pogostimi menjavami imen in zastav ter zavarovanjem pri manj znanih ponudnikih.
Večinoma gre za starejše tankerje, s katerimi Rusija prevaža nafto in druge energente mimo omejitev, ki so jih po začetku vojne v Ukrajini uvedle Evropska unija, skupina G7 in druge zahodne države.
Takšne ladje pogosto upravljajo podjetja, registrirana v različnih državah, njihove lastnike pa je težko ugotoviti. Nekatera plovila imajo pomanjkljivo ali vprašljivo zavarovanje, kar povečuje nevarnost, da bi stroški morebitnega razlitja nafte ostali državam ob plovnih poteh.
Zahodne varnostne službe del senčne flote povezujejo tudi z zbiranjem obveščevalnih podatkov in hibridnimi dejavnostmi. Dokazi se med posameznimi primeri razlikujejo, Rusija pa očitke o organiziranju sabotaž zavrača.
Svobodna plovba omejuje možnosti oblasti
Pomorski varnostni strokovnjak Julian Pawlak iz nemškega inštituta SWP je za Deutsche Welle opozoril, da sam prevoz blaga po odprtem morju praviloma ni nezakonit. Tudi dejstvo, da je ladja povezana z Rusijo, še ne zadostuje za njeno pridržanje.
Države lahko lažje ukrepajo v svojih teritorialnih vodah, kadar ladja uporablja ponarejene dokumente, nima ustreznega zavarovanja, krši okoljske ali varnostne predpise oziroma je uvrščena na sankcijski seznam.
Pravno in varnostno tveganje se poveča, če ladja ne upošteva navodil obalne države. Maja 2025 je Estonija poskušala ustaviti tanker Jaguar, vendar kapitan ni sledil njenim zahtevam. Rusija je na območje poslala bojno letalo, Estonija pa je nato opustila poskus pregleda.
Strokovnjaki opozarjajo tudi, da bi lahko bila na nekaterih plovilih oborožena varnostna moštva, povezana z ruskimi zasebnimi vojaškimi strukturami. V Baltskem morju, kjer je Rusija geografsko blizu, mora biti zato vsak poskus vkrcanja skrbno načrtovan.
Finska in Švedska sta ukrepali odločneje
Finske oblasti so decembra 2024 pridržale tanker Eagle S, potem ko je njegovo sidro poškodovalo električni kabel Estlink 2 in več komunikacijskih povezav na dnu Finskega zaliva. Poznejši kazenski postopek zaradi hujšega poškodovanja je sicer propadel, vendar so finske oblasti z intervencijo pokazale, da so pripravljene hitro ustaviti sumljivo plovilo.
Švedska je okrepila preglede tankerjev in tovornih ladij, ki plujejo skozi njene vode. Oblasti preverjajo njihovo zavarovanje, dokumentacijo, tehnično stanje in spoštovanje okoljskih pravil. Če ugotovijo nepravilnosti, lahko ladjo začasno pridržijo.
Odločneje so proti posameznim plovilom ukrepale tudi Francija in Velika Britanija. Britanski marinci so junija v Rokavskem prelivu pridržali sankcionirani tanker Smyrtos.
Sum sabotaž podmorske infrastrukture
Zaskrbljenost evropskih držav ni povezana le z izvozom ruske nafte. V Baltskem in Severnem morju je bilo v zadnjih letih poškodovanih več električnih in komunikacijskih kablov, pri nekaterih incidentih pa so preiskovalci preverjali vlogo plovil, povezanih z Rusijo.
Portal24.si je že poročal, da je Nato prestregel ruske podmornice med vajo za onesposabljanje ključnih internetnih kablov. Noben kabel med tisto operacijo ni bil poškodovan, primer pa je dodatno okrepil razpravo o ranljivosti evropske podmorske infrastrukture.
Sum, da bi se lahko trgovske ladje uporabljale za izvidovanje, spuščanje brezpilotnih letalnikov ali prikrivanje sabotaž, je eden od razlogov, zaradi katerih Berlin napoveduje strožji nadzor.
Cilj je podražiti ruski izvoz
Strokovnjaki ne pričakujejo, da bi bilo mogoče senčno floto odpraviti samo s pregledi in pridržanji. Namen ukrepov je predvsem povečati stroške in negotovost za ruske izvoznike.
Če morajo tankerji uporabljati daljše poti, se izogibati določenim teritorialnim vodam ali čakati na preglede, lahko Rusija v enakem času izvozi manj nafte. Že nekajdnevne zamude lahko zaradi vrednosti tovora povzročijo visoke izgube.
Nemčija bo morala zato po napovedih pokazati, ali je pripravljena politične grožnje podpreti z dejanskimi pregledi in pridržanji. Pri tem bo iskala ravnotežje med izvajanjem sankcij, zaščito morja in podmorske infrastrukture ter nevarnostjo neposrednega zaostrovanja z Rusijo.
