Notranji ministri članic EU so v Luxembourgu dokončno potrdili strožja pravila za vračanje migrantov brez pravice do bivanja v Evropski uniji. Nova uredba bo članicam omogočila vzpostavitev centrov za vračanje v tretjih državah ter poenostavila in pospešila postopke. Sprejetje je podprla tudi Slovenija.
Uredbo so potrdili s 23 glasovi za, enim proti in enim vzdržanim, poroča STA. Proti je glasovala Španija, Belgija pa se je vzdržala. Slovenijo na zasedanju zastopa državni sekretar na notranjem ministrstvu Denis Zobarič.
“Približno dve tretjini ljudi, ki jim je bil odrejen odhod iz EU, je dejansko ne zapusti. Prenovljena pravila, sprejeta danes, bodo državam članicam pomagala pri učinkovitem izvajanju hitrega vračanja,” je povedal irski minister za migracije Jim O’Callaghan, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Centri bodo lahko končni cilj ali vmesna postaja
Reforma, ki jo je Evropski parlament potrdil junija, članicam omogoča sklepanje sporazumov o vzpostavitvi centrov za pridržanje zunaj meja EU. Vanje bi pošiljale posameznike, ki so jim zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito.
Sporazume bodo lahko sklenile le s tretjimi državami, ki spoštujejo človekove pravice, mednarodno pravo in načelo nevračanja.
Centri bodo lahko delovali kot končni cilj vrnitve ali kot vmesna postaja pred vračanjem v državo izvora oziroma drugo tretjo državo. Mladoletnikov brez spremstva članice v te centre ne bodo smele pošiljati.
Hitrejši izgon oseb, ki predstavljajo varnostno grožnjo
Nova uredba določa tudi obveznosti državljanov tretjih držav, ki nimajo zakonite pravice do bivanja v EU. Zadevno članico bodo morali zapustiti takoj ali v določenem roku ter sodelovati s pristojnimi nacionalnimi oblastmi.
Zakonodaja bo nadomestila direktivo iz leta 2008 in prinesla strožja pravila prisilnega vračanja. Osebe, ki predstavljajo varnostno grožnjo, bodo lahko članice izgnale hitreje.
Uredba uvaja tudi evropske odločbe o vrnitvi. Članice bodo v skupni obrazec vpisale ključne elemente nacionalne odločbe, kar bo olajšalo priznavanje odločitev drugih držav.
Če bo posameznik po izdaji odločbe o vrnitvi odšel v drugo članico, bo ta lahko izgon izvedla na podlagi odločitve prve države. Medsebojno priznavanje odločb bo še naprej prostovoljno.
Del določb takoj, druge po enem letu
Po dokončni potrditvi bo uredba objavljena v uradnem listu EU, veljati pa bo začela dan po objavi, so sporočili iz Sveta EU.
Določbe o centrih za vračanje, ocenjevanju starosti mladoletnikov in zunanjih odnosih glede vračanja bodo začele veljati takoj. Druge določbe, ki zahtevajo pripravljalne ukrepe, se bodo začele uporabljati 12 mesecev po začetku veljavnosti zakonodaje.
Pet držav že pripravlja načrte za centre
Nemčija, Avstrija, Danska, Nizozemska in Grčija že pripravljajo načrte za vzpostavitev centrov v tretjih državah. Na Portal24 smo o skupni pobudi peterice za centre zunaj Unije poročali že septembra, ko so predstavile načela prihodnjega sistema.
Po srečanju v začetku septembra v Københavnu so sporočile, da so na dobri poti, da dogovor s partnersko državo zunaj EU dosežejo do konca leta.
Ministri peterice so se sestali tudi pred današnjim zasedanjem. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt in njegov avstrijski kolega Gerhard Karner nista želela razkriti, s katerimi državami potekajo pogajanja.
Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA se med možnimi gostiteljicami omenjajo Uganda, Ruanda in Kazahstan, vendar izbira partnerske države še ni potrjena.
