Marine Le Pen je ukrajinskemu veleposlaniku v Parizu potrdila, da bi Francija po njeni morebitni zmagi na predsedniških volitvah leta 2027 prenehala zagotavljati finančno pomoč Ukrajini. Obstoječe obveznosti bi spoštovala, nadaljevala pa bi materialno in humanitarno pomoč ter okrepila diplomatska prizadevanja.
Kandidatka Nacionalnega zbora za francosko predsednico se je v ponedeljek v Parizu sestala z ukrajinskim veleposlanikom Vadimom Omelčenkom. Pogovor, ki je potekal za zaprtimi vrati, je opisala kot prisrčen in odkrit.
Po poročanju Euronews je Le Pen ukinitev novih finančnih nakazil utemeljila s stanjem francoskih javnih financ. Pomoč naj bi po morebitni zmagi maja 2027 ohranila še največ šest mesecev.
Le Pen je izrazila obžalovanje, da “stanje francoskih javnih financ naši državi v prihodnjih mesecih ne bo več omogočalo finančno pomagati Ukrajini”.
Obstoječe obveznosti bi Francija spoštovala
Napoved ne pomeni popolnega konca francoske podpore Ukrajini. Le Pen je veleposlaniku zagotovila, da bi Francija spoštovala že prevzete obveznosti, vključno s sodelovanjem pri evropskem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov.
Če bi bila izvoljena, bi Francija Ukrajino še naprej podpirala “z donacijami opreme, humanitarno pomočjo in veliko dejavnejšo diplomacijo”, so po srečanju sporočili iz Nacionalnega zbora.
Le Pen je poudarila, da mora iskanje miru kljub težavnosti ostati ena glavnih prednostnih nalog. Izrazila je tudi željo, da bi Francija dejavneje sodelovala v pogajanjih o koncu vojne.
Sogovornika sta govorila še o morebitnem prihodnjem strateškem partnerstvu med Francijo in Ukrajino na področjih digitalizacije, obrambne industrije in civilne jedrske energije. Takšno sodelovanje bi se po navedbah Nacionalnega zbora lahko začelo po koncu vojne in prispevalo k obnovi Ukrajine.
Pripravljena na srečanje z Volodimirjem Zelenskim
Le Pen je ukrajinskega veleposlanika prosila, naj predsedniku Volodimirju Zelenskemu prenese, da se je z njim pripravljena sestati v Parizu ali Bruslju.
Zelenski jo je pred tem povabil v Kijev, kjer bi se lahko po njegovih besedah neposredno seznanila s posledicami ruske agresije. Le Pen obiska ukrajinske prestolnice ni napovedala.
Njeno stališče je kritiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je opozoril, da omejevanje sredstev za Ukrajino povečuje ranljivost celotne Evrope.
“Če Rusija s surovo silo vsili svojo voljo evropski državi, postane šibkejša celotna Evropa,” je zapisal Macron. Dodal je, da tisti, ki želijo zmanjšati sredstva za Ukrajino, po njegovem zagovarjajo nepravičen mir, zaradi katerega bi Ukrajina ostala trajno ranljiva.
Le Pen na vrhu javnomnenjskih raziskav
Razprava o prihodnji pomoči Ukrajini poteka v času, ko se Francija pripravlja na predsedniške volitve leta 2027. Le Pen je po zadnji raziskavi agencije Elabe trenutno najmočnejša kandidatka.
Anketa ji pripisuje približno 32 odstotkov podpore, voditelju skrajno leve Nepokorjene Francije Jean-Lucu Mélenchonu pa okoli 17 odstotkov.
Nacionalni zbor se že dalj časa sooča z vprašanji o preteklih povezavah z Rusijo. Le Pen se je leta 2017 v Kremlju srečala z Vladimirjem Putinom, njena stranka pa je najela posojilo pri ruski banki. Po navedbah stranke je bilo posojilo leta 2023 v celoti odplačano. Le Pen ob tem vztraja, da njena napoved ne pomeni opustitve Ukrajine, temveč prilagoditev podpore finančnim zmožnostim Francije.










