Nekdanji kosovski predsednik Hashim Thaçi je bil na prvi stopnji obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov med vojno na Kosovu v letih 1998 in 1999. Kosovski specializirani senati v Haagu so na zaporne kazni obsodili tudi tri druge nekdanje visoke predstavnike Osvobodilne vojske Kosova.
Sodni senat je Thaçija spoznal za krivega vojnih zločinov, ki vključujejo samovoljno pridržanje, kruto ravnanje, mučenje in umore. Hkrati ga je oprostil očitkov o hudodelstvih zoper človečnost, saj po presoji sodnikov tožilstvo ni dokazalo, da so bila dejanja del razširjenega ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo.
Po podatkih Kosovskih specializiranih senatov je bil nekdanji predsednik kosovske skupščine Jakup Krasniqi prav tako obsojen na 25 let zapora. Nekdanji predsednik skupščine in vodja kosovske obveščevalne službe Kadri Veseli je dobil 18 let, nekdanji poslanec Rexhep Selimi pa 13 let zapora.
Uboji, mučenje in nezakonita pridržanja
Senat je ugotovil, da so bili obtoženi povezani z načrtom, katerega tarče so bili politični nasprotniki Osvobodilne vojske Kosova ter osebe, označene za sodelavce oziroma izdajalce.
Med žrtvami so bili kosovski Albanci, Srbi in Romi. Sodišče je četverico spoznalo za odgovorno v povezavi z nezakonitim pridržanjem 385 ljudi, mučenjem več kot 300 pridržanih in umori 96 oseb.
Kazniva dejanja naj bi bila storjena v več improviziranih zaporih in centrih za pridržanje na Kosovu in v Albaniji. Žrtve so bile zasliševane, pretepane in izpostavljene drugim oblikam nasilja, nekatere pa so bile pozneje ubite.
Sodišče je poudarilo, da postopek ni bil usmerjen proti Osvobodilni vojski Kosova kot celoti ali proti legitimnosti boja za neodvisnost, temveč proti osebni kazenski odgovornosti štirih obtožencev.
Obramba je ves čas vztrajala, da ni dokazov, ki bi Thaçija neposredno povezovali z ukazi za posamezne zločine. Vsi štirje so krivdo zanikali. Sodba še ni pravnomočna, obramba in tožilstvo pa se lahko pritožita.
Od voditelja OVK do predsednika Kosova
Thaçi je bil med vojno eden najvidnejših političnih predstavnikov Osvobodilne vojske Kosova. Po koncu spopadov je postal eden osrednjih kosovskih politikov, opravljal funkcijo predsednika vlade ter imel pomembno vlogo pri razglasitvi neodvisnosti Kosova leta 2008.
Med letoma 2016 in 2020 je bil predsednik Kosova. S položaja je odstopil po potrditvi obtožnice in prostovoljno odšel v Haag, kjer je bil od novembra 2020 v priporu.
Specializirani senati so bili ustanovljeni v okviru kosovskega pravnega sistema, vendar imajo sedež na Nizozemskem in mednarodne sodnike. Njihova naloga je obravnava domnevnih zločinov pripadnikov OVK, potem ko so se pojavili pomisleki, da zaradi političnih pritiskov in nevarnosti za priče takšnih postopkov ne bi bilo mogoče varno izvesti na Kosovu.
Sodba sprožila ostre odzive
Thaçi in drugi nekdanji poveljniki OVK so za številne kosovske Albance še vedno junaki osamosvojitvene vojne. Pred izrekom sodbe se je v Prištini zbralo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali oprostitev četverice.
Sodba je zato sprožila ogorčenje med njihovimi podporniki, ki menijo, da sodišče kriminalizira osvobodilni boj Kosova. Organizacije za človekove pravice so odločitev nasprotno pozdravile kot pomemben korak pri zagotavljanju odgovornosti za zločine ne glede na politični ali vojaški položaj storilcev.
Primer ostaja politično občutljiv tudi zaradi odnosov med Kosovom in Srbijo. Beograd kosovske neodvisnosti, razglašene leta 2008, še vedno ne priznava, odnosi med državama pa kljub večletnemu dialogu pod okriljem Evropske unije ostajajo napeti.
