Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke EU predlagajo spremembe pravil za trg kriptosredstev. Želijo zapreti poti, po katerih uporabniki stabilnih kovancev kljub prepovedi obresti prejemajo primerljive nagrade, ter okrepiti nadzor nad ponudniki kriptostoritev. Gre za predloge v razpravi o prenovi uredbe MiCA, ne za nova pravila, ki bi že začela veljati.
Stabilni kovanci so kriptosredstva, katerih vrednost je vezana na drugo sredstvo, pogosto na ameriški dolar ali evro. Obstoječa evropska uredba že prepoveduje izplačevanje obresti imetnikom takšnih kovancev. Centralne banke pa opozarjajo, da lahko podoben učinek nastane prek posojanja kriptosredstev, zastavljanja za nagrade ali drugih storitev, ki uporabniku prinesejo donos.
Predlog zadeva tudi posredne nagrade
V odzivu na posvetovanje Evropske komisije Evropski sistem centralnih bank predlaga, naj prepoved zajame tudi posredne oblike nagrajevanja, kadar te dejansko nadomeščajo obresti za imetništvo stabilnega kovanca. Med primeri navaja določene ugodnosti v programih zvestobe, popuste pri stroških in nagrade, povezane z zagotavljanjem likvidnosti. Predlog torej ne pomeni splošne prepovedi vseh kriptonagrad, temveč zahteva presojo, ali se z njimi obide prepoved obrestovanja stabilnih kovancev.
Centralne banke želijo, da bi EU jasneje uredila tudi posojanje kriptosredstev in tako imenovani staking, pri katerem uporabnik sredstva nameni za delovanje omrežja oziroma storitve v zameno za nagrado. Posebej jih skrbijo primeri, ko stranka nad svojimi sredstvi izgubi neposreden nadzor, ponudnik pa se zaveže, da ji jih bo pozneje vrnil skupaj z donosom. Takšna storitev je lahko po svoji vsebini podobna drugim finančnim poslom, čeprav uporablja kriptotehnologijo.
Več nadzora, a tudi spremembe pravil o rezervah
Evropski sistem centralnih bank podpira prenos dovoljenj in nadzora nad ponudniki kriptostoritev na evropski nadzorni organ ESMA. Opozarja tudi na tveganja stabilnih kovancev, vezanih na tuje valute, zlasti če bi njihova razširjena uporaba vplivala na finančno stabilnost ali plačilne sisteme v EU.
Vsi predlogi pa ne pomenijo zaostritve. Centralne banke predlagajo tudi odpravo sedanje zahteve, da morajo izdajatelji določen delež rezerv hraniti kot bančne vloge. Namesto tega želijo natančnejša pravila o tem, kako hitro mora biti mogoče sredstva iz rezerv unovčiti. Po njihovi oceni bi s tem zmanjšali tveganje, da bi množične menjave stabilnih kovancev nenadoma pretresle banke.
Evropska komisija bo predloge šele preučila. O morebitni spremembi uredbe MiCA bi morali nato odločati zakonodajalci EU. Za uporabnike kriptostoritev se s samo objavo stališča centralnih bank pravila niso spremenila.
