Slovenija je spomladi za leto 2026 napovedala primanjkljaj sektorja država v višini 3,4 odstotka BDP, Evropska komisija pa ga je ocenila na 3,3 odstotka. Čeprav sta bili obe napovedi nad dovoljeno triodstotno mejo, Komisija postopka zaradi čezmernega primanjkljaja ni predlagala. Evropski fiskalni odbor je zdaj opozoril, da je Bruselj odločitev o Sloveniji odložil na jesen. Napovedi so nastale v času vlade Roberta Goloba.
Težave niso nastale šele letos. Primanjkljaj sektorja država se je z 0,9 odstotka BDP v letu 2024 povečal na 2,5 odstotka v letu 2025. Evropska komisija je povečanje pripisala šibkejši rasti prihodkov od pričakovane, višjim tekočim izdatkom in rekordnim javnim naložbam. Za leto 2026 je napovedala nadaljnjo rast izdatkov za socialne prejemke in plače v javnem sektorju.
Evropski fiskalni odbor v poročilu z dne 21. septembra ugotavlja, da se je Komisija pri Sloveniji sklicevala na negotovost glede prihodnjih javnih financ. Odbor takšno odložitev odločitve označuje za problematično: primanjkljaj nad mejo sta napovedovali tako Slovenija kot Komisija, Bruselj pa je vedel tudi za ukrepe, ki bi lahko izdatke še povečali.
Opozorila o porabi tudi v Sloveniji
Na hitro rast odhodkov je v začetku septembra opozoril tudi slovenski Fiskalni svet. Kot smo poročali na Portal24, so se stroški dela v prvih osmih mesecih povečali za več kot deset odstotkov, čeprav je veljavni proračun za vse leto predvideval 3,1-odstotno rast. Državni proračun je v tem obdobju ustvaril 1,22 milijarde evrov primanjkljaja.
Evropski fiskalni odbor je kritičen tudi do širšega ravnanja Bruslja. Opozarja, da Komisija pri izvajanju fiskalnih pravil vse pogosteje uporablja izjeme in odlaša s formalnimi postopki. Po njegovem bi morala pravila uporabljati bolj pregledno in enako za vse države.
Golobova vlada je maja napovedala ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja sektorja država na 2,9 odstotka BDP. Sedanja vlada je medtem pripravila predlog rebalansa državnega proračuna, o katerem smo že pisali, prav tako z načrtovanim primanjkljajem 2,9 odstotka BDP. Gre za različna podatka: rebalans zajema državni proračun, evropska presoja pa celoten sektor država. Zato septembrski rebalans sam po sebi še ne odgovori na vprašanje, o katerem bo morala Komisija odločiti jeseni.
