Evropska komisija pripravlja okrepitev pooblastil Frontexa, ki naj bi se ob nenadni migracijski krizi na prošnjo države članice lahko odzval v 24 urah. Pettočkovni načrt evropskega komisarja za notranje zadeve in migracije Magnusa Brunnerja vključuje tudi hitrejše vračanje nezakonitih migrantov, sodelovanje s tretjimi državami in sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi spremljal dezinformacijske trende na družbenih omrežjih.
“Frontex mora biti sposoben ukrepati v 24 urah, kjer koli se pojavi kriza,” je ob predstavitvi načrtov poudaril Brunner. Evropska komisija naj bi konkretne predloge za okrepitev mandata Evropske agencije za mejno in obalno stražo predstavila do konca oktobra.
Predvidena je tesnejša povezava Frontexa z državami članicami ter večja operativna vloga agencije pri nadzoru zunanjih meja in vračanju ljudi, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji.
Povod za pripravo načrta je bila julijska migracijska kriza v španski enklavi Ceuta. V nekaj urah je iz Maroka vstopilo več deset tisoč ljudi, kar je močno obremenilo mesto in španske varnostne službe. O množičnem prihodu in odzivu evropskih držav smo na Portal24.si že podrobneje poročali v prispevku Janša in voditelji 13 držav EU zahtevajo takojšen odziv na razmere v Ceuti.
Pet ukrepov za preprečevanje novih kriz
Pettočkovni načrt predvideva tesnejše sodelovanje z državami izvora in tranzita. Evropska komisija želi pri pogajanjih s tretjimi državami učinkoviteje uporabljati trgovinsko, vizumsko in razvojno politiko ter od njih zahtevati sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih migracij in ponovnem sprejemu njihovih državljanov.
Drugi ukrep so hitrejša vračanja ljudi brez pravice do bivanja v EU. Nova evropska pravila državam članicam omogočajo tudi ustanavljanje centrov za vračanje v tretjih državah. Takšni centri bi lahko bili končni cilj vrnitve ali vmesna točka pred nadaljevanjem poti v državo izvora.
Več članic je že začelo pripravljati konkretne načrte, o čemer smo pisali v prispevku Pet držav EU načrtuje centre za vračanje migrantov zunaj Unije.
Tretji del načrta je okrepitev zunanjih meja. Frontex naj bi državam članicam zagotavljal več ljudi in opreme, opravljal temeljitejše ocene ranljivosti ter v večjem obsegu sodeloval tudi s tretjimi državami. Brunner je omenil še možnost postavitve fizičnih ovir na posebej izpostavljenih delih zunanje meje.
Spremljali bi dezinformacije in priprave na množične prehode
Četrti ukrep je vzpostavitev učinkovitejšega sistema zgodnjega opozarjanja. Evropske agencije bi spremljale dezinformacijske trende in druge javno dostopne vsebine na družbenih omrežjih, ki bi lahko pokazale, da se pripravlja organiziran množični prihod migrantov.
Brunner ni napovedal splošnega spremljanja posameznih uporabnikov. Govoril je o zaznavanju dezinformacij, manipulativnih pozivov in nenadnih sprememb, ki bi lahko mejne službe pravočasno opozorile na povečano nevarnost.
Pri zbiranju in analizi informacij naj bi sodelovali Frontex, Europol ter druge evropske in nacionalne službe. Komisija želi izboljšati tudi izmenjavo podatkov med državami članicami.
“Ves čas moramo biti sposobni zaščititi svoje meje, zlasti ko gre za množične premike, od katerih se nekateri uporabljajo celo kot orožje proti EU,” je poudaril Brunner.
Peti del načrta je okrepitev boja proti tihotapskim mrežam. Komisija želi hitrejše sprejetje skupnega režima sankcij proti tihotapcem ljudi ter več nadzora nad njihovimi spletnimi in finančnimi dejavnostmi.
Notranji ministri v četrtek o zgodnjem opozarjanju
O predlogih bodo v četrtek v Luksemburgu razpravljali notranji ministri držav članic. Na dnevnem redu bodo stanje v schengenskem območju, izmenjava informacij, uporaba novih tehnologij pri varovanju meja ter krepitev sistemov zgodnjega opozarjanja ob migracijskih krizah.
Ministri bodo obravnavali tudi izvajanje nove evropske ureditve vračanja migrantov ter sodelovanje s prednostnimi tretjimi državami pri ponovnem sprejemu ljudi, ki nimajo pravice ostati v EU.
Pettočkovni načrt za zdaj predstavlja politično usmeritev Evropske komisije. Končni obseg novih pooblastil Frontexa bo znan po objavi zakonodajnega predloga in pogajanjih med državami članicami ter Evropskim parlamentom.
