Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko sta zavrnili navedbe, da je gradnja novega terminala za utekočinjeni naftni plin (UNP) v koprskem pristanišču že načrtovana ali potrjena. Kot so sporočili, postopek sprememb državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče sploh ni uveden.
Na ministrstvih so pojasnili, da “program razvoja pristanišča za obdobje 2026–2030 predvideva zgolj izdelavo projektne dokumentacije za morebitno novo privezno mesto za tankerje, ne pa njegove izgradnje”. Prav tako, so poudarili, “ni bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi terminala za utekočinjeni naftni plin”.
Pravna podlaga za investicije na območju koprskega tovornega pristanišča ostaja Uredba o državnem prostorskem načrtu iz leta 2011, ki v 16. členu med drugim določa območje privezov za terminal za tekoče tovore zahodno od drugega pomola. Kot so izpostavili na ministrstvih, so bile te prostorske ureditve “v državni prostorski načrt vključene že ob njegovem sprejetju leta 2011, ko je bila izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje”.
Veljavni načrt sam po sebi ne pomeni odločitve o terminalu
Ministrstvi sta opozorili, da “veljavni državni prostorski načrt sam po sebi ne pomeni odločitve o izvedbi posamezne investicije niti odločitve o vzpostavitvi terminala za utekočinjeni naftni plin”, ob čemer so dodali, da tak terminal v državnem prostorskem načrtu tudi ni določen kot samostojna prostorska ureditev.
Vlada je 28. maja 2026 sprejela Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2026–2030, ki na ravni idejnih zasnov opredeljuje možni prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča. Za morebitni novi privez za tankerje program “predvideva zgolj izdelavo projektne dokumentacije, ne pa njegove izgradnje”.
Za dokumentacijo potrebno soglasje države
Ministrstvi sta spomnili, da mora Luka Koper kot koncesionar tudi za izdelavo projektne dokumentacije predhodno pridobiti soglasje Republike Slovenije kot koncedenta. Morebitna odločitev o izvedbi investicije bo po njihovih besedah lahko sprejeta šele, če bo na podlagi izdelane dokumentacije in vseh zahtevanih postopkov ugotovljeno, da je investicija ekonomsko, gospodarsko in okoljsko upravičena, pri čemer bo treba upoštevati tudi vplive na okolje, varnost ter kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.
Glede postopka priprave sprememb prostorskega načrta so na ministrstvih pojasnili pristojnosti: pobudo za pripravo oziroma spremembo državnega prostorskega načrta poda Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, postopek državnega prostorskega načrtovanja pa vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Kot so zapisali, “Ministrstvo za okolje in prostor pobude za spremembo državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče ni prejelo, zato postopek njegove spremembe trenutno ni uveden oziroma odprt”. Enako pobude ni prejelo niti Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.
Ministrstvi obžalujeta “napačen vtis” v javnosti
Ministrstvi sta zagotovili, da bosta javnost in lokalno skupnost o vseh morebitnih nadaljnjih postopkih razvoja pristanišča obveščali pregledno in pravočasno ter skladno s pristojnostmi obeh resorjev.
Hkrati sta izrazili obžalovanje, da se v javnosti z medsebojnim povezovanjem prostorskih ureditev iz leta 2011, razvojnega programa iz leta 2026 in investicij, o katerih država ni sprejela nobene odločitve, “ustvarja napačen vtis, da je gradnja novega terminala oziroma pretovor utekočinjenega naftnega plina že načrtovan ali celo potrjen”. Kot so poudarili na ministrstvih, takšne razlage ne izhajajo iz sprejetih dokumentov ter po nepotrebnem povzročajo zaskrbljenost lokalnega prebivalstva, zato so vse deležnike pozvale k odgovornemu, natančnemu in stvarnemu obveščanju javnosti.
