Golob ob dnevu žena: Skupnost je varna le, če je solidarna

Predsednik vlade dr. Robert Golob se je udeležil prireditve ob mednarodnem dnevu žensk. [Foto: Nebojša Tejić, STA (PV RS Gov.si)]

Predsednik vlade Robert Golob se je udeležil prireditve ob mednarodnem dnevu žensk, ki jo je organiziral Mestni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića. Na dogodku je premier nagovoril zbrane ter v govoru izpostavil pomen svobode, varnosti in družbene solidarnosti.

V nagovoru je poudaril, da so številne pravice, ki jih danes mnogi dojemajo kot samoumevne, rezultat dolgotrajnega in zahtevnega boja žensk skozi zgodovino. Kot je dejal, je bila pravica do izobraževanja še pred stoletjem za mnoge ženske praktično nedosegljiva.

„Svoboda izobraževanja. Kar se nam danes zdi popolnoma samoumevno, je bilo pred stotimi leti praktično neizvedljivo,“ je izpostavil premier. Ob tem je poudaril tudi pomen osebne svobode pri odločanju o lastnem življenju. „Svoboda pri odločanju o svojem telesu. Svoboda pri izbiri, kako bomo življenje začeli in kako ga bomo zaključili. Kar se nam danes zdi samoumevno, je bilo težko izborjeno in že zaradi tega ne sme nikoli postati samoumevno,“ je dejal.

Premier je v govoru opozoril tudi na negotove razmere v svetu in poudaril, da varnost nikoli ni trajno zagotovljena. Po njegovih besedah so se številne družbe v preteklih desetletjih navadile na občutek stabilnosti, ki pa se je v zadnjih letih izkazal za krhkega.

„V tem podivjanem svetu varnost ni več samoumevna. Dolga desetletja smo živeli v iluziji, da se varnosti ne more nič zgoditi,“ je opozoril. Dodal je, da današnje dogajanje po svetu kaže, kako hitro se lahko varnostna razmerja spremenijo. „Danes gledamo, kako padajo bombe na otroške šole, na civilne objekte, kako stradajo cele narode, kako izvajajo genocid dobesedno v živo pred našimi očmi. Varnostna arhitektura je odpovedala, ker nič ni samoumevno,“ je poudaril.

Kot je izpostavil, mora varnost v Sloveniji temeljiti predvsem na povezanosti družbe. „Mi vsi smo edini garant varnosti. Nihče od zunaj, nihče od znotraj ne bo skrbel, če zanjo ne bomo poskrbeli sami. Skupnost je lahko varna le takrat, ko je solidarna s tistimi, ki potrebujejo pomoč in jih ne pusti samih,“ je poudaril.

Pomen dostojanstva in dolgotrajne oskrbe

Premier je v govoru izpostavil tudi vprašanje dostojanstva v starosti in pomen sistema dolgotrajne oskrbe. Po njegovih besedah mora družba poskrbeti, da bodo ljudje po desetletjih dela lahko živeli dostojno, tudi kadar jih zdravje izda.

„Varnost in skupnost lahko delujeta takrat, ko poskrbimo za dostojanstvo vseh nas, ko to potrebujemo,“ je poudaril. Dodal je, da mora pokojnina po desetletjih dela zadoščati za dostojno življenje, tudi v primeru potrebe po institucionalni oskrbi.

„Pri zdravju žal nihče od nas ne more odločati sam. Vsi pa si zaslužimo dostojno življenje, dostojno starost in na družbi je, da za to poskrbi. To je dolgotrajna oskrba. Dostojanstvo vseh nas, ko pridemo v starost in ko nas zdravje izda,“ je izpostavil premier.

Zahvala ob evakuaciji slovenskih državljanov

V nagovoru se je premier dotaknil tudi nedavne evakuacije slovenskih državljanov iz kriznih območij ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri reševanju ljudi iz regije Bližnjega vzhoda.

Kot je poudaril, država v takšnih razmerah ukrepa z jasnim ciljem – zaščititi svoje državljane. „Varnost je tudi, kadar se kot Slovenka ali Slovenec znajdeš v svetu, ne po lastni krivdi, v okoliščinah vojne in ti država priskoči na pomoč,“ je dejal.

Ob tem je izpostavil sodelovanje različnih institucij in posameznikov pri evakuaciji. „Nihče se ni spraševal, katere narodnosti ali veroizpovedi je tisti, ki ga rešujemo. Nihče se ni spraševal, katero stranko voli tisti, ki ga rešujemo. Vsi smo imeli en sam skupen cilj in to je prava solidarnost – najprej poskrbimo za svoje ljudi,“ je poudaril.

Po njegovih besedah bo repatriacija slovenskih državljanov ostala simbol solidarnosti in sodelovanja v zahtevnih razmerah.

V zaključku nagovora je premier poudaril, da družbe ne oblikuje popolno soglasje, temveč sposobnost sobivanja kljub razlikam. „Ne obstaja svet, v katerem bi lahko bili vsi z vsako stvarjo zadovoljni. Kar nas dela drugačne in boljše, pa je to, da znamo s temi razlikami živeti in iz njih graditi nekaj novega, nekaj boljšega,“ je dejal ter dodal, da se je za ohranjanje svobode in varnosti vredno zavzemati tudi v prihodnje.