Po nedavnih neurjih, ki so prizadela številne dele Slovenije, se številni lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč lotevajo odpravljanja škode. Ministrstvo za kmetijstvo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije opozarja, da so prav dela po ujmah med najnevarnejšimi, zato mora biti varnost na prvem mestu.
Na ministrstvu poudarjajo, da poškodovana drevesa, nestabilen teren ter delo z motorno žago in kmetijsko mehanizacijo zahtevajo dodatno previdnost, ustrezno zaščitno opremo in dobro usposobljenost. Ob tem opozarjajo, da “odpravljanje posledic škode nikoli ne sme prehiteti skrbi za lastno varnost”.
Statistika ostaja zaskrbljujoča
Podatki kažejo, da v kmetijstvu in gozdarstvu vsako leto življenje izgubi približno 20 ljudi. Leta 2025 je umrlo 21 oseb, med njimi enajst pri delu v gozdu, šest pri delovnih nezgodah s traktorjem, dve v prometnih nesrečah s traktorjem in dve zaradi drugih vzrokov, kot so padci, zastrupitve ali delo v hlevu.
Leta 2024 je bilo smrtnih žrtev 15, leto prej pa kar 26. Tudi letos številke ostajajo visoke. Od januarja do maja 2026 je umrlo že 12 ljudi, od tega šest pri delu v gozdu, trije v prometnih nesrečah s traktorji, eden pri delovni nezgodi s traktorjem, eden pri vožnji z viličarjem in eden zaradi padca v hlevu.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek opozarja, da statistika skriva osebne tragedije: “Na kmetijah in v gozdovih ne izgubljamo številk, ampak ljudi. Vsaka smrtna nesreča pomeni prazno mesto za družinsko mizo in veliko bolečino za najbližje.” Dodaja, da lahko “en pripet varnostni pas, ena zaščitna čelada ali ena premišljena odločitev pomenijo razliko med življenjem in smrtjo.”
Traktorji ostajajo med največjimi nevarnostmi
Posebej velik izziv predstavljajo nesreče s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo. V letu 2025 so zabeležili 73 delovnih nezgod s traktorji in drugimi stroji, pri katerih se je poškodovalo 56 ljudi. Dvajset jih je utrpelo hujše poškodbe, osem pa jih je umrlo.
Analize kažejo, da bi bilo mogoče večino teh smrti preprečiti. Po ocenah stroke bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih voznikov preživelo, če bi uporabljali varnostni pas. V številnih primerih so bili traktorji sicer opremljeni z varnostno kabino in pasom, a ga vozniki niso uporabljali ter so se ob prevračanju znašli pod vozilom.
Na to opozarja tudi specialist za kmetijsko tehniko Marjan Dolenšek: “Prvi korak do varnosti je zavedanje, da se nesreča lahko zgodi vsakemu. Ko opustimo misel ‘meni se ne more zgoditi’, naredimo najpomembnejši korak.” Ob tem dodaja, da “en sam klik lahko reši življenje – a najprej mora klikniti v glavi.”
V Sloveniji je po ocenah približno 60 odstotkov oziroma okoli 70.000 starejših registriranih traktorjev še vedno brez varnostnih pasov. Strokovnjaki poudarjajo, da je njihova naknadna vgradnja mogoča na vse starejše modele in predstavlja razmeroma majhen strošek, saj se cene gibljejo med približno 50 in 210 evri.
Delo v gozdu zahteva usposobljenost in zaščitno opremo
Veliko tveganje predstavljajo tudi sanacijska dela v gozdovih po neurjih. Leta 2025 je pri delu v gozdu umrlo enajst ljudi, dolgoročne analize za obdobje med letoma 2000 in 2025 pa kažejo, da kar 66 odstotkov umrlih ni uporabljalo osebne varovalne opreme, medtem ko jih 76 odstotkov ni opravilo ustreznega usposabljanja za delo v gozdu.
Roman Črnič iz Zavoda za gozdove Slovenije opozarja, da “je vsaka taka smrt preveč” in poudarja, da bodo še naprej izvajali izobraževanja za varno delo v gozdu. Tistim, ki nimajo ustreznega znanja ali opreme, svetuje, naj zahtevnejša opravila prepustijo usposobljenim izvajalcem.
Na ministrstvu opozarjajo tudi na podatek, predstavljen na sejmu Agritech 2026, da je v zadnjih 45 letih v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo kar 1862 ljudi.
Potrebni so tudi sistemski ukrepi
Stroka kot pomemben preventivni ukrep izpostavlja simulator prevračanja oziroma nagibno kabino, ki je od 1. januarja letos obvezni del usposabljanja za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije F. Simulator voznikom nazorno pokaže, kako varnostni pas ob prevračanju prepreči padec pod traktor in lahko reši življenje.
Po mnenju strokovnjakov bodo potrebne tudi dodatne zakonodajne spremembe. Med predlogi so obvezna vgradnja varnostnih pasov v starejše traktorje ter obvezna uporaba osebne varovalne opreme in osnovnega usposabljanja za vse, ki pri delu v gozdu uporabljajo motorno žago.
Na ministrstvu sklenejo z jasnim opozorilom: “Varnost ni samoumevna – je odločitev.” Zato pozivajo vse, ki odpravljajo posledice neurij, naj delo načrtujejo premišljeno, uporabljajo zaščitno opremo in se nevarnih opravil lotevajo le, če so zanje ustrezno usposobljeni.
