Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer se je prvič v novi funkciji udeležil zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v Luksemburgu, kjer so ministri razpravljali o vojni v Ukrajini, razmerah na Bližnjem vzhodu in odnosih med Evropsko unijo ter Kitajsko. Ob robu srečanja je opravil tudi več dvostranskih pogovorov ter sodeloval na medvladni konferenci s Črno goro.
V razpravi o ruski agresiji je Kajzer obsodil obsežen napad na Kijev, v katerem je bila poškodovana tudi katedrala Marijinega vnebovzetja, ter izrazil sožalje svojcem žrtev. Ocenil je, da gre za nesprejemljivo dejanje, za katero mora Rusija prevzeti odgovornost.
Minister je poudaril tudi podporo Slovenije nadaljnji širitvi Evropske unije. Po njegovih besedah nova slovenska vlada zagovarja vključevanje držav Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajine in Moldavije, pri čemer odprtje novih pogajalskih sklopov vidi kot pomemben dokaz enotnosti in verodostojnosti evropske politike.
Napovedal je nadaljnjo krepitev slovenske pomoči Ukrajini, podprl sprejem enaindvajsetega svežnja sankcij proti Rusiji ter poudaril potrebo po nadaljnjem mednarodnem pritisku zaradi vojnih zločinov.
Pozdrav dogovoru med ZDA in Iranom
V razpravi o razmerah na Bližnjem vzhodu je Kajzer pozdravil doseženi dogovor med Združenimi državami Amerike in Iranom ter izrazil pričakovanje, da bo njegovo izvajanje prispevalo k stabilnosti regije.
Poudaril je pomen ponovne neovirane plovbe skozi Hormuško ožino, ki je ključna za svetovno trgovino in energetske tokove, ter ocenil, da mora diplomatski proces ustvariti podlago za trajnejšo ureditev vprašanj iranskega jedrskega in balističnega programa ter regionalne varnosti.
Ob tem se je zavzel za spoštovanje prekinitve ognja in suverenosti Libanona, opozoril na zaostrene humanitarne razmere v Gazi ter izpostavil pomen izvajanja resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.
Enoten pristop do Kitajske in podpora Črni gori
V razpravi o odnosih med Evropsko unijo in Kitajsko je minister poudaril, da Slovenija zagovarja usklajen evropski pristop, zmanjševanje strateških odvisnosti ter krepitev gospodarske odpornosti Unije. Po njegovem mnenju mora EU s Pekingom voditi pragmatičen, a odločen dialog, ki temelji na pošteni konkurenci in zaščiti evropskih interesov.
Po zasedanju je sodeloval tudi na medvladni konferenci s Črno goro, kjer je poudaril pomen širitvenega procesa kot ene najuspešnejših geopolitičnih politik Evropske unije. Črni gori je čestital za napredek pri pristopnih pogajanjih in ji ponudil nadaljnjo slovensko podporo na poti do članstva.
Ob robu dogodka se je Kajzer srečal še z več zunanjimi ministri držav članic in partnerskih držav, med drugim z nemškim kolegom Johannom Wadephulom, armenskim ministrom Araratom Mirzojanom ter predstavniki Italije, Češke in Egipta. Z nemško stranjo se je dogovoril za nadaljnjo krepitev strateškega partnerstva in pripravo obiska v Berlinu, z Armenijo pa sta sogovornika govorila tudi o možnosti odprtja armenskega veleposlaništva v Ljubljani.
