Ob mednarodnem dnevu starejših je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da lepe besede niso dovolj in da morajo spoštovanje do starejših spremljati konkretni ukrepi. Vlada med prednostne naloge uvršča odpravo neenakosti v pokojninskem sistemu, ustanovitev demografskega sklada, dostopnejšo dolgotrajno oskrbo ter večjo materialno in socialno varnost starejših. Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve pa poziva k novemu pogledu na staranje in dolgoživost.
Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober za mednarodni dan starejših razglasila leta 1990. Letos ga obeležujemo že 36. leto zapored, osrednja tema pa je dolgoživost in premislek o tem, kako dodatna leta življenja spremeniti v leta zdravja, samostojnosti, ustvarjalnosti in dostojanstva.
“Verjamem, da bo veliko lepih besed izrečenih ob tem, vendar so le dejanja tista, ki v resnici štejejo,” je v poslanici poudaril predsednik vlade Janez Janša.
“Dokler starejši živijo pod pragom revščine, nismo naredili dovolj”
Premier je opozoril na revščino in osamljenost med starejšimi ter na odgovornost države, da ljudem v jeseni življenja zagotovi občutek varnosti, pripadnosti in človeške bližine.
“Dokler bo v državi preveč starejših, ki kljub trdemu delu celo življenje živijo pod pragom revščine, dokler bo osamljenost med starejšimi velik problem, dokler država ne bo v resnici sposobna zagotoviti vsakemu posamezniku v jeseni življenja občutek varnosti, pripadnosti in človeške bližine, nismo naredili dovolj,” je zapisal.
Starejšim se je zahvalil za njihovo delo, odrekanje in prispevek k skupnosti ter državi. “Spoštujemo in cenimo vaše znanje, življenjske izkušnje, vrednote in spomine, ki so pomemben del naše skupne identitete,” je poudaril.
V koalicijski pogodbi je po njegovih navedbah jasno zapisano, da se bo pokojnina obravnavala kot pridobljena pravica in ne kot socialni transfer. Vlada napoveduje odpravo neenakosti v pokojninskem sistemu in ustanovitev demografskega sklada, ki bo namenjen dolgoročni stabilnosti ter financiranju pravic iz pokojninskega sistema.
“S tem postavljamo trdne temelje, ki bodo zagotavljali varne in dostojne pokojnine ne le danes, ampak tudi za prihodnje rodove,” je sporočil Janša.
Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in delu upokojencev
Predsednik vlade je med že sprejetimi ukrepi izpostavil interventni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki po njegovih besedah popravlja številne krivice in poenostavlja postopke za uveljavljanje pravic.
Omenil je tudi Zakon za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu. Zakon po navedbah vlade predvideva, da bodo upokojenci oproščeni plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, med njegovimi ukrepi pa so tudi nižje cene hrane in energentov.
Predvidena je tudi možnost dela po upokojitvi ob hkratnem prejemanju polne plače in polne pokojnine. “Ker je tako prav! Ker ste upokojenci svoje v pokojninsko blagajno že prispevali,” je poudaril Janša.
Dodatna leta življenja morajo biti tudi zdrava
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je ob mednarodnem dnevu opozorilo, da je daljše življenje eden največjih dosežkov sodobne družbe, vendar hkrati odpira pomembna vprašanja za zdravstveni sistem, trg dela, socialno zaščito, izobraževanje, stanovanjsko politiko in javne finance.
Človeštvo živi dlje kot kadar koli prej, vendar se število let zdravega življenja ne povečuje enako hitro. Razlika med pričakovano življenjsko dobo in pričakovanimi leti zdravega življenja je leta 2019 znašala 9,6 leta, kar kaže na vse večje breme kroničnih nenalezljivih bolezni.
Če ljudje dodatna leta preživijo v dobrem zdravju, lahko dolgoživost družbi prinese tako imenovano dividendo dolgoživosti. Če se zdrava življenjska doba ne podaljšuje, pa lahko starejši več let preživijo v slabšem zdravstvenem stanju, kar omejuje njihovo samostojnost, dobro počutje in sodelovanje v družbi.
Ministrstvo se je razpravi pridružilo tudi z okroglo mizo z naslovom “Čas je za nov pogled na staranje in starejše”, ki jo je pripravilo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Osrednje vprašanje je bilo, kako ustvariti okolje, v katerem bodo starejši aktivno vključeni, slišani in spoštovani.
Janša je ob koncu poslanice poudaril tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. “Izkušnje starejših so pomemben temelj za prihodnost, energija in ustvarjalnost mlajših generacij pa spodbuda za nove priložnosti,” je zapisal.
“V času hitrih sprememb nikoli ne pozabimo ohraniti človeške bližine. Nobena tehnologija ne more nadomestiti spoštovanja, pogovora, prijateljstva in občutka pripadnosti,” je sklenil predsednik vlade ter starejšim zaželel obilo zdravja, varnosti in spoštovanja.
