Premier Janez Janša ob predstavitvi predloga rebalansa: Popravljamo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade

Predsednik vlade Janez Janša [Foto: KPV]

Predsednik vlade Janez Janša je ob predstavitvi predloga rebalansa državnega proračuna poudaril, da vlada z njim zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje države, javne storitve in ključne naložbe, obenem pa popravlja finančne obveznosti, ki jih prejšnja vlada po njegovih besedah ni ustrezno načrtovala. “Rebalans je nujen za normalno delovanje države do konca leta,” je poudaril premier in poslance pozval, naj ga podprejo.

Predlog rebalansa za leto 2026 predvideva 16,544 milijarde evrov prihodkov in 18,762 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj državnega proračuna pa naj bi znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Janša je ob predstavitvi poudaril, da predlog zagotavlja sredstva za delovanje javnih sistemov, nadaljevanje ključnih investicij in hitrejše črpanje evropskih sredstev. Za zdravstvo, izobraževanje in socialno varnost je skupaj predvidenih več kot 470 milijonov evrov dodatnih sredstev.

Več denarja za javne storitve

Za izobraževanje in šport se sredstva povečujejo za 205,8 milijona evrov, za socialno varnost za 200,5 milijona evrov, za zdravstveno varstvo pa za 70,7 milijona evrov.

Med ključnimi cilji na področju zdravstva je Janša izpostavil skrajševanje čakalnih vrst in krepitev kadrovskih zmogljivosti. Vlada želi v izvajanje zdravstvenih storitev vključiti vse usposobljene in licencirane izvajalce, ki bodo delovali po enakih standardih kakovosti in pod javnim nadzorom.

Rebalans zato zagotavlja tudi dodatna sredstva za pripravništva in specializacije. Vlada želi na ta način izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev in preprečiti, da bi razpoložljive kadrovske zmogljivosti ostajale neizkoriščene.

Posebno pozornost vlada namenja otrokom z redkimi boleznimi. V državni zbor je poslala predlog zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. Glavni vir njegovega financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, sredstva pa se bodo dodeljevala na podlagi zakonsko določenih pogojev in strokovne presoje.

Za investicije 2,37 milijarde evrov

Za investicijske odhodke in investicijske transfere je v rebalansu skupaj načrtovanih približno 2,37 milijarde evrov. Premier je ob tem poudaril, da morajo biti projekti izvedljivi in imeti jasno korist za prebivalce.

“Pri vsaki investiciji mora biti jasno, kaj bo prinesla ljudem in ali jo je mogoče tudi dejansko izvesti,” je dejal Janša.

Opozoril je tudi na hitro rast državne porabe. Proračunski odhodki so bili v prvi polovici leta za 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, medtem ko so prihodki zrasli za 8,4 odstotka. Med pomembnejšimi postavkami ostajajo stroški zadolževanja, saj je za plačilo obresti predvidenih 899,3 milijona evrov.

Vlada želi z rebalansom pospešiti tudi izvedbo projektov, ki se financirajo z evropskimi sredstvi. Letošnje izločanje sredstev v sklad se povečuje za 315,7 milijona evrov.

Janša je opozoril, da lahko zamude pri projektih povzročijo dodatno breme za državni proračun. Po njegovih besedah je zato ključno, da se evropski denar čim hitreje in učinkoviteje pretvori v konkretne projekte in naložbe.

Hitrejša gradnja stanovanj in izpolnjevanje obrambnih zavez

Na področju stanovanjske politike je premier izpostavil potrebo po hitrejši gradnji javnih stanovanj. Med potrebnimi ukrepi je navedel hitrejše pridobivanje dovoljenj, aktivacijo praznih stanovanj in zemljišč ter jamstvene in subvencionirane kreditne sheme za prvo stanovanje mladih in mladih družin.

Rebalans zagotavlja tudi dodatna sredstva za izpolnjevanje slovenskih mednarodnih zavez na področju obrambe. Sredstva ministrstva za obrambo se glede na sprejeti proračun povečujejo na 2,03 odstotka BDP.

“Račun vedno pride in plača ga davkoplačevalec”

Predsednik vlade je bil kritičen do načrtovanja prejšnje vlade, saj nekatere že sprejete finančne obveznosti v državnem proračunu niso imele zagotovljenega ustreznega kritja.

Med njimi je izpostavil zimski regres, za katerega sredstva v proračunu za leto 2026 niso bila predvidena, ter posledice zvišanja minimalne plače za stroške dela in posamezna nadomestila.

“Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko se televizijske kamere ugasnejo. Račun vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec,” je opozoril Janša.

Vlada želi z rebalansom poleg poravnave letošnjih obveznosti ustvariti tudi pogoje za prihodnje davčne razbremenitve in večjo konkurenčnost gospodarstva. Premier je pri tem izpostavil razvojni zakon, ki med drugim prinaša ugodnejšo ureditev za normirane samostojne podjetnike, razbremenitve pri prispevku za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV za osnovna živila.

Janša je kot pomembne cilje vlade navedel učinkovitejšo državo, digitalizacijo postopkov ter tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva. Rebalans je po njegovih besedah potreben za normalno delovanje države do konca leta, zato je poslance pozval k njegovi podpori.