Postopek priprave novih prehranskih smernic bo javen, transparenten in čim bolj vključujoč, je napovedal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Izhodišče bodo trenutno veljavne smernice, nova priporočila pa bodo morala vsebovati jasne, dosegljive in merljive cilje.
Minister je to povedal po sestanku s predstavniki organizacij, ki bodo sodelovale pri pripravi smernic. Srečanja so se udeležili predstavniki ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za nutricionistiko.
“Kot minister bom v skladu s svojimi pristojnostmi poskrbel za to, da se bodo ta načela tudi spoštovala,” je po poročanju STA poudaril Cigler Kralj. Priprava novih smernic bo po njegovih napovedih temeljila na odprtem postopku in sodelovanju različnih strok, resorjev ter zainteresirane javnosti.
Smernice vplivajo tudi na gospodarstvo in javna naročila
Minister je opozoril, da prehranske smernice niso pomembne le zaradi priporočil o tem, kaj naj ljudje jedo. Njihov vpliv je precej širši, saj posegajo tudi na področja zdravja, okolja, gospodarstva in javnih naročil.
Vplivajo lahko še na odnos javnosti do proizvodnje hrane in na odločitve potrošnikov pri izbiranju izdelkov na trgovskih policah. Prav zaradi tako širokih posledic mora biti v njihovo pripravo vključenih več resorjev in različnih skupin strokovnjakov.
Cigler Kralj je poudaril, da je za pripravo prehranskih smernic najbolj pristojno ministrstvo za zdravje. Kljub temu meni, da brez sodelovanja drugih resorjev ne bo mogoče pripraviti kakovostnega in široko sprejetega dokumenta.
“Ključno je, da se najprej stroki pusti kvaliteten čas, da lahko v široki strokovni razpravi pripravi predloge. Nato je potrebna dobra in strokovna javna razprava, da bomo nato mi kot odločevalci lahko te smernice tudi implementirali. Smernice morajo imeti jasne, dosegljive in merljive cilje,” je dejal.
Za pripravo predvidenega do leta in pol
Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je po sestanku pojasnil, da so se sodelujoči dogovorili za od enega leta do leta in pol časa za pripravo novih smernic. Nekatere aktivnosti bodo izvedli že prej, javnost pa naj bi bila v prihodnje bolje obveščena o poteku celotnega postopka.
NIJZ bo opravil tudi novo raziskavo o prehranskih navadah slovenskega prebivalstva. To bo prva takšna raziskava po letu 2017, njeni izsledki pa bodo predvidoma predstavljali eno od strokovnih podlag za posodobljena priporočila.
“NIJZ je tisti, ki strokovno pripravlja smernice, vendar ne sam. Sodelovali bomo z drugimi resorji, strokovnjaki iz okolja, strokovnjaki iz gospodarstva, skratka že od začetka želimo vključiti različne strokovnjake, da bomo smernice pripravili skupaj,” je povedal Eržen.
Po njegovih besedah morajo biti v pripravo vključeni tudi potrošniki. Delo na smernicah bodo uvrstili v program NIJZ za prihodnje leto, zato zavod zaradi tega predvidoma ne bo imel dodatnih stroškov. Eržen podobno pričakuje tudi za sodelovanje drugih resorjev.
Osnova bodo trenutno veljavne smernice
Izhodišče za pripravo dokumenta bodo trenutno veljavne prehranske smernice. Minister je pojasnil, da jih bodo poskušali izboljšati, medtem ko smernice, ki so bile umaknjene, že med postopkom priprave niso izpolnile vseh zahtevanih standardov.
Del gradiva, uporabljenega pri pripravi umaknjenih smernic, je po njegovi oceni kljub temu zelo kakovosten. Strokovnjaki bodo presodili, kateri podatki, analize stanja in strokovne podlage so uporabni ter katere dele je treba zavreči.
“Nove smernice ne bodo bistven odstop od tega, kar danes priporočamo, bodo pa posodobljene in merljive,” je napovedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Ministrstvo je prehranske smernice za leto 2025, ki jih je pripravila prejšnja vlada, z vladne spletne strani umaknilo sredi junija. Do umika je prišlo po pomislekih javnosti glede načina njihove priprave.
