Računsko sodišče je pri preverjanju izvrševanja državnega proračuna za leto 2025 ugotovilo številna neskladja s predpisi. Med najbolj izstopajočimi so poraba 2,049 milijarde evrov denarnih sredstev na računu proračuna, pogodba za železniško postajo Nova Gorica brez zadostnega kritja, javno naročilo železniških sistemov nad določeno omejitvijo ter nakup artilerijskih sistemov Caesar brez zahtevanega soglasja vlade. Poslanka Katja Kokot opozarja, da gre za uradne ugotovitve in ne za politične ocene.
Računsko sodišče je v reviziji preverjalo predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije in pravilnost njegovega izvrševanja v letu 2025, ko je državo vodila vlada Roberta Goloba.
Revizorji so splošnemu delu zaključnega računa izrekli pozitivno mnenje, saj pri prikazovanju prejemkov in izdatkov niso ugotovili pomembnih napak. Precej manj ugodna pa je ocena pravilnosti izvrševanja proračuna. Na tem področju je Računsko sodišče vladi in vladnim proračunskim uporabnikom izreklo mnenje s pridržkom.
Porabili skoraj polovico denarja na računu proračuna
Največ pozornosti vzbuja ugotovitev o uporabi denarnih sredstev na računu državnega proračuna. V sprejetem proračunu je bilo predvideno, da se bo za financiranje primanjkljaja porabilo 600 milijonov evrov denarnih sredstev, ki so ostala na računu iz prejšnjega leta.
Dejansko pa so se denarna sredstva zmanjšala za 2.048.575.598 evrov oziroma za skoraj 1,449 milijarde evrov več od načrtovanega. Porabljenih je bilo 44,1 odstotka od približno 4,647 milijarde evrov, kolikor jih je bilo na začetku leta na podračunu proračuna.
Pri tem ne gre za 2,049 milijarde evrov dodatnih ali neodobrenih proračunskih odhodkov, temveč za spremembo načina financiranja primanjkljaja. Država je porabila bistveno več denarja z računa in se zato manj zadolžila.
Ministrstvo za finance je med revizijo pojasnilo, da je bil takšen način gospodarnejši, saj zadolževanje povzroča stroške obresti. Poudarilo je tudi, da odhodki, ki jih je odobril državni zbor, niso bili preseženi.
Računsko sodišče temu ni sledilo. Ocenilo je, da ministrstvo ni izkazalo pravne podlage, ki bi mu omogočala tako veliko odstopanje od strukture financiranja, potrjene v državnem zboru. Po ugotovitvah revizorjev je bilo zmanjšanje dolga doseženo tudi s porabo denarne rezerve, namesto z omejevanjem rasti očiščenih odhodkov.
Že ob polletnih podatkih smo poročali, da je proračunski primanjkljaj dosegel skoraj 1,2 milijarde evrov.
Za postajo v Novi Gorici premalo zagotovljenega denarja
Revizorji so podrobneje pregledali tudi pogodbo za nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica. Direkcija za infrastrukturo je decembra 2023 s konzorcijem družb Kolektor Koling, SŽ – ŽGP Ljubljana, GH Holding in Iskra sklenila pogodbo v vrednosti 50.713.180 evrov.
Na dan podpisa pogodbe je bilo v veljavnem proračunu za projekt zagotovljenih 48.308.418 evrov. Direkcija je tako po ugotovitvah Računskega sodišča prevzela za 2.404.762 evrov več obveznosti, kot je imela zagotovljenih sredstev.
Revizorji so opozorili tudi, da način izračuna ocenjene vrednosti naročila ni bil ustrezno razviden iz dokumentacije. Direkcija naj bi bila ob pogajanjih že seznanjena, da projektantski predračun ni temeljil na aktualnih tržnih cenah.
Ponudba za železniške sisteme presegla določeno omejitev
Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri javnem naročilu sistemov za zaznavanje nepravilnosti na železniških vozilih. Direkcija je naročilo oddala edinemu ponudniku, katerega celotna ponudbena vrednost je znašala 31.526.777 evrov brez DDV.
V razpisni dokumentaciji je bila medtem določena limitirana vrednost 20.274.744 evrov brez DDV, ponudba nad to mejo pa bi morala biti označena kot nedopustna in izločena.
Računsko sodišče je hkrati ugotovilo, da je bila omejitev določena prenizko, saj je upoštevala le del celotnega predmeta naročila. Naročnik zato ni mogel zanesljivo preveriti, ali ponudba presega vsa zagotovljena sredstva in ali je dopustna. Kljub temu je bilo naročilo oddano.
Caesarji naročeni brez zahtevanega soglasja vlade
Ministrstvo za obrambo je junija 2025 naročilo 12 samovoznih havbic Caesar 6×6 MKII s pripadajočo opremo, usposabljanjem, rezervnimi deli in tehnično podporo. Vrednost naročenega blaga je znašala nekaj manj kot 87 milijonov evrov brez DDV, skupni stroški sodelovanja pa so bili ocenjeni na približno 88,4 milijona evrov.
Revizorji so ugotovili, da je ministrstvo pred podpisom naročila vlado sicer seznanilo, vendar ni pridobilo njenega izrecnega soglasja, kot ga je zahteval zakon o izvrševanju proračunov.
Ministrstvo se je sklicevalo na vladni sklep, povezan s pismom o nameri. Računsko sodišče pa je poudarilo, da zgolj seznanitev vlade z nameravanim podpisom še ne pomeni soglasja h konkretnemu pravnemu poslu in dinamiki plačil do leta 2029.
ZZZS prejel 140 milijonov evrov brez pisne pogodbe
Ministrstvo za zdravje je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakazalo 140 milijonov evrov za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Računsko sodišče je ugotovilo, da v zahtevku ni bilo navedeno, katere konkretne pravice naj bi se s tem denarjem financirale. Priložena niso bila niti dokazila, iz katerih bi bilo mogoče razbrati namen posameznih izplačil.
Poleg tega ministrstvo z ZZZS ni sklenilo pisne pogodbe, v kateri bi uredilo medsebojna razmerja, način predložitve dokazil, preverjanje zahtevkov in izvajanje nadzora. Po oceni revizorjev je bilo takšno ravnanje v nasprotju z zakonom o javnih financah.
Skoraj 8,84 milijona evrov brez ustrezne zakonske podlage
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je za nesistemizirane interesne dejavnosti izplačalo približno 4,64 milijona evrov, za dodatno učno pomoč učencem s posebnimi potrebami pa še skoraj 4,2 milijona evrov.
Računsko sodišče je ugotovilo, da za ta dodatna plačila v obravnavanih obdobjih ni bilo ustrezne zakonske podlage. Skupaj gre za približno 8,84 milijona evrov.
Na podobne nepravilnosti pri financiranju interesnih dejavnosti in učne pomoči revizorji opozarjajo že od leta 2016, razkrili pa so jih tudi v revizijah zaključnih računov za leta od 2020 do 2024.
Poslanka Katja Kokot: To niso politične ocene
Na ugotovitve se je na družbenem omrežju X odzvala poslanka Katja Kokot. Izpostavila je najodmevnejše primere in poudarila: “To niso politične ocene, temveč uradne ugotovitve Računskega sodišča.”
Ob tem je dodala: “Pri milijardah javnega denarja površnost, netransparentnost in ignoriranje zakonov niso sprejemljivi.”
Kot izhaja iz celotnega revizijskega poročila, vlada med revizijo ni odpravila vseh ugotovljenih nepravilnosti. Računsko sodišče je zato zahtevalo odzivno poročilo, ki ga mora predložiti v 90 dneh. Formalno zahtevani popravljalni ukrep se nanaša na pregled prihodkov od najemnin in drugega državnega premoženja pri posrednih proračunskih uporabnikih ter pripravo načrta za zakonito ureditev tega področja. Več pristojnim ministrstvom je sodišče izdalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.
