Vlada je sprejela nov ukrep za blažitev visokih cen pogonskih goriv. S spremembo načina izračuna regulirane cene bo zmanjšala pritisk na podražitve bencina in dizla, pri čemer naj bi bil učinek pri dizelskem gorivu približno sedem centov na liter. Spremenjena uredba bo začela veljati 22. septembra.
Vlada je izdala uredbo, s katero spreminja način izračuna modelske cene za 95-oktanski neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo. Iz izračuna bodo črtane določbe, povezane z biokomponentami, kar bo v času negotovih razmer na svetovnih naftnih trgih zmanjšalo pritisk na maloprodajne cene goriv.
Na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko poudarjajo, da ukrep ne pomeni odprave pritiskov na podražitve, temveč njihovo ublažitev. Končne cene so namreč še naprej močno odvisne od svetovnih borznih kotacij in geopolitičnega dogajanja.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je ob sprejetju uredbe dejal, da želi država z ukrepi, ki jih ima na voljo, čim bolj omejiti posledice visokih cen energentov za prebivalstvo in gospodarstvo.
“S tem ukrepom bomo rast cene dizelskega goriva ublažili za približno sedem centov na liter. Glede na razmere na svetovnih trgih in trenutne borzne kotacije pritiski na rast cen ostajajo, zato uporabljamo vse možnosti, ki jih ima država na voljo, da podražitve čim bolj omejimo,” je povedal Vrtovec.
Obveznosti glede obnovljivih virov ostajajo
Čeprav vlada iz načina izračuna regulirane cene črta določbe glede biokomponent, se obveznosti dobaviteljev pri doseganju ciljev obnovljivih virov energije v prometu ne spreminjajo.
Vrtovec je opozoril, da ostajajo razmere na svetovnih naftnih trgih zelo negotove. Cene so po njegovih besedah odvisne predvsem od geopolitičnih dogodkov, razmer v državah proizvajalkah nafte in gibanja borznih kotacij.
“Naredili bomo vse, kar je v naših močeh, da posledice naftne krize čim manj občutijo ljudje in gospodarstvo. Pri tem moramo ravnati premišljeno in ohranjati ravnovesje, ki bo hkrati zagotavljalo tudi nemoteno oskrbo z gorivi,” je poudaril minister.
Posebno pozornost želi vlada nameniti dejavnostim, ki so zaradi visokih cen dizelskega goriva najbolj izpostavljene. Med njimi sta zlasti cestni transport in kmetijstvo, kjer gorivo predstavlja pomemben del vseh stroškov.
“Pomembno je, da pomagamo transportu in kmetijstvu. Če se stroški teh dejavnosti močno povečajo, se to prej ali slej odrazi tudi v cenah za končnega potrošnika. Naš cilj je preprečiti oziroma čim bolj omejiti takšen prenos draginje,” je dejal Vrtovec.
Višji stroški prevoza in kmetijske pridelave se lahko namreč postopoma prenesejo v cene hrane, blaga in drugih storitev, zato želi vlada z ukrepi omejiti širjenje draginje na preostale dele gospodarstva.
Slovenija čaka na odločitev Evropske komisije
Slovenija obenem čaka na odgovor Evropske komisije glede možnosti dodatnega znižanja trošarin na pogonska goriva. Če bo odgovor pozitiven, bo država dobila dodaten manevrski prostor za omejevanje maloprodajnih cen.
Minister se je odzval tudi na predloge, po katerih bi lahko država popolnoma odpravila oziroma dodatno znižala marže trgovcev z naftnimi derivati. Po podatkih ministrstva znaša regulirana marža v Sloveniji 11,5 centa na liter in je že zdaj med najnižjimi v Evropski uniji.
Pri dodatnem poseganju v marže je treba po Vrtovčevih besedah upoštevati stroške trgovcev in tveganje, da bi prenizke marže vplivale na razpoložljivost goriv.
“Potrebujemo pametno ravnovesje. Na eni strani moramo narediti vse, da ublažimo posledice visokih cen za gospodarstvo in ljudi, na drugi pa moramo zagotoviti, da bo oskrba z gorivi nemotena,” je poudaril.
Ničelni prispevek podaljšan do sredine decembra
Vlada je sprejela še spremembo uredbe o zagotavljanju prihrankov energije, s katero je do 15. decembra 2026 podaljšala začasno znižanje prispevka za energetsko učinkovitost na nič evrov.
Ukrep velja za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje. Tudi s tem želi vlada zmanjšati pritisk na končne cene energentov za gospodinjstva in gospodarstvo.
Oba ukrepa sta začasna in sta del širših prizadevanj vlade za omejevanje posledic visokih cen naftnih derivatov, ne da bi pri tem ogrozila nemoteno oskrbo slovenskega trga z gorivi.
