Cerkev sv. Cirila v newyorškem East Villageu, osrednji prostor slovenskega verskega, kulturnega in družabnega življenja v mestu, danes obeležuje 110 let ustanovitne. Pred slovesnostjo sta slovensko skupnost obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter zunanji minister Tone Kajzer.
Srečanje je potekalo v dvorani cerkve, kjer je bila na ogled razstava slik umetnice Eve Petrič. Za glasbeni del večera sta z izvedbo “Lastovke” in drugih pesmi poskrbela pevka Ana Karneža in glasbenik Igor Lumpret.
Ministrica Lep Šimenko je zbranim predstavila nedavni obisk slovenskih skupnosti v ZDA, ki jo je vodil od San Francisca prek Wisconsina, Illinoisa, Ohia in Pensilvanije do New Yorka. Kot poroča STA, je v nagovoru poudarila, da je za ohranjanje slovenske kulture in narodne zavesti v tujini ključno vključevanje mladih.
“Možnosti za sodelovanje je res veliko in v vladi imamo ljudi, ki se zavedajo pomena Slovenstva,” je dejala. Izpostavila je še gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in rojaki v ZDA, kjer po njeni oceni ostaja precej neizkoriščenega potenciala.
Od cerkve slovenskih priseljencev do skupnostnega središča
Oba ministra in slovenski veleposlanik v ZDA Iztok Mirošič se bodo udeležili slovesne maše in sprejema v New York Athletic Clubu. Mašo bo vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, med udeleženci bo tudi vršilka dolžnosti veleposlanice pri Združenih narodih Nataša Šebenik.
Cerkev, ki jo že več kot stoletje vodijo slovenski frančiškani, je nastala, ko so si slovenski priseljenci zaradi številčnosti ob nemški cerkvi na Manhattnu zagotovili lasten prostor za bogoslužje, druženje in kulturne prireditve.
Danes je po zaprtju banke LBS in generalnega konzulata edini stalni slovenski prostor za verska in laična srečanja v New Yorku. V četrtek bo tam denimo sprejem za slovensko delegacijo na 81. zasedanju Generalne skupščine ZN pod vodstvom premierja Janeza Janše.
V ospredju tudi vprašanje prihodnosti
Ministrica, minister in veleposlanik so posebej poudarili delo patra Martina Krizologa, ki cerkev vodi od slovenske osamosvojitve ter je leta 1997 poskrbel za njeno obnovo. V zadnjih letih se je obisk cerkve po navedbah STA znova povečal, zlasti zaradi mladih ter kulturnih in družabnih dogodkov, ki jih pripravljajo Ana Grošelj in drugi člani skupnosti.
Kljub temu je prihodnost cerkve negotova, saj pater Krizolog po zdajšnjih pričakovanjih ne bo imel frančiškanskega naslednika. Cerkev bi tako prešla pod pristojnost newyorške nadškofije.
“Najpomembnejše vprašanje ni samo, ali bomo ohranili stavbo. Vprašanje je, ali bomo ohranili skupnost,” je poudaril Krizolog. Če bo cerkev za rojake in njihove potomce ostala odprt dom, ima po njegovih besedah tudi prihodnost.
