Varuhinja pred tednom gluhih poziva k trajnemu financiranju znakovnega jezika

Sporazumevanje v znakovnem jeziku [Foto: Portal24.si UI ilustracija]

Pred mednarodnim tednom gluhih varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da pravice gluhih oseb v Sloveniji ne smejo ostati le formalno zapisane. Državo poziva k sistemskemu in trajnemu financiranju razvoja slovenskega znakovnega jezika ter k boljši dostopnosti informacij in javnih storitev.

Mednarodni teden gluhih se začne v ponedeljek, letošnja osrednja tema Svetovne zveze gluhih pa je uveljavljanje človekovih pravic gluhih oseb. Pri Varuhu človekovih pravic opozarjajo na razkorak, ki lahko nastane med priznanjem pravic v zakonih in njihovim dejanskim uresničevanjem v vsakdanjem življenju.

Kot poroča STA, varuhinja izpostavlja potrebo po dostopnem izobraževanju, zdravstvenem varstvu, javnih storitvah, sodnih in upravnih postopkih, kulturi, športu ter vključevanju v družbeno in politično življenje.

“Gluhim osebam morajo biti brez diskriminacije dostopni izobraževanje, informacije, javne storitve, sodni in upravni postopki, zdravstveno varstvo, kultura, šport ter sodelovanje v družbenem in političnem življenju,” je poudarila Drenik Bavdek.

Ustavna pravica potrebuje tudi izvedbo v praksi

Slovenija je leta 2021 v ustavo vpisala slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih, kar je pomenilo pomembno priznanje jezikovne in kulturne identitete skupnosti gluhih.

“To je bil zgodovinski trenutek. A ustavna določba ne sme postati mrtva črka na papirju – pa čeprav je ta papir ustava,” je opozorila varuhinja.

Po njenih besedah morajo biti pravice podprte z jasnimi pristojnostmi, dolgoročno strategijo ter stabilnim financiranjem razvoja, rabe in ohranjanja slovenskega znakovnega jezika. Mednarodni dokumenti državam nalagajo zagotavljanje uporabe znakovnih jezikov, dostopa do tolmačev in vključujočega izobraževanja v obliki sporazumevanja, ki posamezniku najbolj ustreza.

Projekti ne morejo nadomestiti stalnega financiranja

Varuh človekovih pravic je v letnem poročilu za leto 2025 vlado pozval, naj razvoj slovenskega znakovnega jezika financira sistemsko in ne zgolj prek časovno omejenih projektov.

“Projekti so časovno omejeni, človekove pravice pa ne smejo biti odvisne od razpisov ali političnih prioritet vsakokratne vlade,” je dejala varuhinja.

Ob mednarodnem tednu gluhih Varuh poziva pristojne, naj rešitve pripravljajo skupaj s skupnostjo gluhih. Med prednostnimi nalogami so dostopne informacije in storitve, stalno financiranje razvoja znakovnega jezika ter učinkovito vključevanje gluhih oseb v odločitve, ki jih zadevajo.